V pripravi na papežev obisk Čila: Santiago - prvi del

VATIKAN (četrtek, 11. januar 2018, RV) – Le še nekaj dni nas loči od začetka apostolskega potovanja v Čile in Peru. V pripravi nanj se bomo zaustavili ob mestih in krajih, ki jih bo sveti oče obiskal med 15. in 21. januarjem. Začenjamo s Santiagom, kamor bo papež Frančišek prispel v ponedeljek ob 20.10 po lokalnem času.

Čile na severu meji s Perujem in Bolivijo, na jugu pa delno z Atlantskim, delno s Tihim oceanom, na vzhodu z Argentino, na zahodu pa s Tihim oceanom. Prestolnica že drugič pričakuje obisk Petrovega naslednika, saj je tja pot vodila tudi papeža Janeza Pavla II. in sicer med 33. apostolskim potovanjem aprila leta 1987. Santiago je z dobrimi 7 milijoni prebivalcev največje čilsko mesto, ki leži v dolini med Andi in Obalno Kordiljero in velja za eno najgosteje naseljenih mest v Latinski Ameriki. Leta 1541 ga je ustanovil Pedro de Valdivia ter ga poimenoval po sv. Jakobu. Leta 1818 je v Maipúju v bližini Santiaga potekala odločilna bitka za neodvisnost Čila. Zaradi ugodne lege je mesto preko stoletij hitro raslo, kljub dejstvu, da se nahaja na področju, ki ga pogosto prizadenejo potresi in poplave. Leta 1985 je močan potres uničil večji del zgodovinskega mestnega jedra, pa tudi potres leta 2010 je povzročil precejšnjo škodo.

Nadškofija Santiago de Chile je bila ustanovljena leta 1561. Vodi jo kardinal Ricardo Ezzati Adrello, v njej pa deluje 212 župnij, 250 škofijskih duhovnikov (7 jih je bilo posvečenih v preteklem letu), 612 redovnih duhovnikov (lani jih je bilo posvečenih 10), 385 stalnih diakonov, 1.081 članov moških redovnih ustanov ter 1.951 članic ženskih redovnih ustanov. Nadškofija skrbi tudi za 362 izobraževalnih ustanov ter 525 dobrodelnih ustanov. Leta 2016 so zabeležili 34.773 krstov.

Prva papeževa srečanja na čilskih tleh bodo namenjena predstavnikom oblasti, civilne družbe, diplomatskemu zboru ter predsednici v odhajanju (na sprejem bo prišel tudi novoizvoljeni predsednik), potekala pa bodo v predsedniški palači La Moneda. Stavba je bila zgrajena leta 1805 in je prvotno služila kot kovnica denarja. Leta 1856 so jo spremenili v sedež vlade in za dobrih sto let v predsedniško rezidenco. 11. septembra 1973 so čilske zračne sile bombardirale palačo in jo skoraj povsem uničile. V naslednjih osmih letih so jo obnovili glede na njeno izvorno podobo iz 18. stoletja. 

Po obisku v predsedniški palači se bo papež odpravil v park O'Higgins, kjer bo daroval sveto mašo. Park se imenuje po Bernardu O'Higginsu, enem izmed ustanovnih očetov Čila. Gre za drugi največji park v državi, ki se nahaja v središču prestolnice in meri 770.000m². Področje je leta 1845 kupila vlada v vojaške namene, 25 let pozneje pa je njegov severni del prešel v last podjetnika Luisa Cousiña, ki ga je pretvoril v pravi park, ki so ga otvorili leta 1873. Znotraj parka se od leta 2006 nahaja tudi pokrit stadion, ki sprejme 12.000 oseb, zadnjih šest let pa park gosti tudi vsakoletni glasbeni festival. Planjava parka O'Higgins, kjer bo potekala sveta maša, lahko sprejme približno 600.000 oseb.   

Po sveti maši bo papež na kratko obiskal ženski santiaški zapor, ki je poimenovan po sv. Joakimu. Med letoma 1864 in 1996 ga je vlada zaupala v oskrbo sestram Kongregacije Dobrega Pastirja. Statistični podatki kažejo na veliko spremembo v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja: zaradi povečane trgovine z drogo ter odvisnosti od mamil so tudi med ženskami postali pogostejši težji zločini. Če je bilo leta 1980 v Centru sv. Joakima 160 zapornic, je ta številka leta 1998 narasla na 600. Danes jih je 770, kar predstavlja 45% vseh zapornic v Čilu. Tamkajšnja krajevna Cerkev preko zaporniške pastorale zaradi prepolnih zaporov spremlja situacijo s posebno pozornostjo.