2017-12-19 15:53:00

Papež Frančišek: Rodovitnost je milost, ki si jo izprosimo od Boga


VATIKAN (torek, 19. december 2017, RV) – Nerodovitnost in rodovitnost sta vodilni besedi homilije papeža Frančiška v domu sv. Marte. Današnja berila namreč predstavljajo oznanilo Samsonovega rojstva ter rojstva Janeza Krstnika dvema nerodovitnima ženama, poleg tega pa je bila Elizabeta že zelo v letih. Nerodovitnost je bila v tistih časih sramota, medtem ko je bilo rojstvo otroka posebna Božja milost. V Svetem pismu je več nerodovitnih žena, ki si goreče želijo otroka ali pa matere, ki jokajo zaradi izgube otroka, saj so ostale brez potomstva, kot so Sara, Naomí, Ana, Elizabeta…

Rodovitnost v Svetem pismu velja za blagoslov
»Bodite rodovitni, napolnite zemljo« je prva zapoved, ki jo je Bog dal našim očetom. Kjer je Bog, tam je rodovitnost. Na misel mi prihajajo nekatere države, ki so se odločile za pot nerodovitnosti in sedaj trpijo za to zelo grdo boleznijo, ki se imenuje demografska zima. Saj jih poznamo… Ni več rojevanja otrok. Ne, a je blagostanje, je to, je ono… Dežele brez otrok. To ni nikakršen blagoslov. Ampak to je vedno začasno, saj je rodovitnost vedno Božji blagoslov, tako materialna kot duhovna. Dati življenje. Kdor se lahko tudi ne poroči, kot so to duhovniki ali posvečene osebe, a živi tako, da posveča svoje življenje drugim. Gorje nam, če tudi mi ne bomo rodovitni z dobrimi deli.

Tudi puščava bo zacvetela. To je Božja obljuba
Rodovitnost je eno od znamenj Boga. Preroki so izbirali zelo lepe simbole, kot je naprimer puščava. Kaj je bolj nerodovitno, kot je puščava. Pa vendar bo tudi puščava zacvetela, kar je suho, bo napolnjeno z vodo. Ravno to je Božja obljuba, saj je Bog rodoviten. Zelo res je, da pa hoče nerodovitnost hudič. Hoče, da vsakdo od nas živi tako, da ne podarja tako fizičnega kot duhovnega življenja za druge, da živi za samega sebe, sebično, v napuhu, nečimrnosti. Duša se tako debeli, ne da bi živeli za druge. Hudič je tisti, ki daje rast ljuljki sebičnosti in nam ne daje rodovitnosti.

Rodovitnost je milost, ki si naj jo izprosimo od Boga
Prava milost je imeti otroke, ki nam bodo zaprli oči ob naši smrti. Naj navedem primer ostarelega misijonarja v Patagoniji, ki je kot devetdeset letnik govoril, da je njegovo življenje minilo kot dih. Ob svoji zadnji bolezni pa je imel veliko duhovnih otrok okoli sebe.

Božič je sedaj že blizu. Tukaj so, kot lahko vidimo, prazne jaslice. Lahko je to znamenje upanja, saj bo prišlo Dete, lahko pa je muzejski eksponat, ki je ves čas prazen. Naše srce so jaslice. Kakšno je moje srce? Je prazno, vedno prazno ali pa je odprto za to, da nenehno prejema in podarja življenje, da prejema in je rodovitno? Ali pa bo to srce ohranjeno kot muzejski eksponat, ki se ni nikoli odprl življenju in podarjal življenje?

Predlagam vam, da se zazrete v te jaslice in rečete: Pridi Gospod, napolni jaslice, napolni moje srce in me spodbudi, da bom podarjal življenje, da bom rodoviten.








All the contents on this site are copyrighted ©.