Lk 1,26-38
V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabrijela v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret,
k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je
bilo ime Marija. In stopil je k njej in rekel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod
je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta
pozdrav. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej,
spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin
Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo nad
Jakobovo hišo vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu:
»Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam moža?« Angel ji je odgovoril in rekel: »Sveti
Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila; in zato se bo tudi Sveto, ki
bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina
v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki jo imenujejo nerodovitno. Pri Bogu
namreč ni nič nemogoče.« Marija pa je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se
mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.
Razlaga cerkvenih očetov
Oznanilo Jezusovega rojstva je neposredno za napovedjo Janezovega rojstva. Evangelist
začne opis prizora z vstopom Gabrijela, katerega ime pomeni 'Božja moč'. Globok vtis
napravi kratkost opisa Marijine osebnosti. Edini pomemben podatek je njena deviškost,
ki jo ponudi v dar Bogu. Tako sv. Beda Častitljivi opaža in razlaga začetek današnjega
evangeljskega odlomka v svojih homilijah o Lukovem evangeliju. Sveti Hieronim pa o
Mariji pravi, da je zaročenka in devica, ki bo takšna ostala tudi po Jezusovem rojstvu.
Sv. Ambrož pa v Mariji vidi predpodobo Cerkve, ki bo tudi kot nevesta ostala brez
madeža. Z zaroko ima tako Marija moža med nosečnostjo in porodom, nadaljuje sv. Beda
z razlago. Origen pa je ugotovil, da se je pozdrav »Pozdravljena, milosti polna« uporabil
samo za Marijo. Peter Krizolog pravi, da je angel med pozdravom oznanil tudi, »Gospod
je s teboj!«, kar je Marijo vznemirilo, sv. Ambrož pa dodaja, da se je to zgodilo
zaradi njene sramežljivosti. Z Jezusovim spočetjem v Mariji se začenja novo obdobje
zveličanja, pravi Beda ter nadaljuje, kot je Eva v svojem telesu nosila vse človeštvo
obsojeno na greh, pa sedaj Marija nosi v svojem telesu novega Adama, ki bo s svojo
milostjo priklical v življenje novo človeštvo. Angel se je razveselil Marije, kot
sedeža Božje slave, saj se je Bog poslužil njenega telesa, da bi ljudi povedel v svojo
slavo, poje Stichera (himna) vzhodne liturgije za praznik Oznanjenja. Prudencij pa
pravi, da je Marija dobila pojasnila o otroku od Gabrijela, ki ji razodene božansko
skrivnost Božjega delovanja v njej, saj bo ostala devica, čeprav bo postala mati.
Maksim torinski pa prepozna v Zveličarjevem rojstvu navzočnost Trojice, ki pričuje
v prid deviškemu rojstvu. K temu sv. Beda dodaja, da bo v Mariji spočeti otrok, tako
Božji Sin kot sin človekov. Efrem sirski pa razlaga, da se ime Jezus bolj nanaša na
njegovo delovanje kot na njegovo naravo, ker bo ljudstvo rešil njegovih grehov, k
temu pa vzhodna zaključna himna na praznik Oznanjenja dodaja, da bo vse privedel k
novemu stvarjenju sveta, saj je ta, ki ga je Marija spočela v svojem telesu, nihče
drug kot Stvarnik vseh stvari, dodaja Stichera.
Misli Benedikta XVI.
Benedikt XVI. je o brezmadežnemu spočetju Device Marije spregovoril med nagovorom
pred molitvijo Angelovega češčenja 8. decembra 2011. Kot je leta 1854 v apostolskem
pismu Ineffabilis Deus razglasil papež Pij IX., je Marija bila »po izredni milosti
vsemogočnega Boga, z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, Zveličarja človeškega rodu,
obvarovana vsakega madeža izvirnega greha«. To versko resnico vsebujejo tudi pozdravne
besede nadangela Gabriela: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!«
Izraz »obdarjena z milostjo« kaže na čudovito delo ljubezni Boga, ki nam je želel
ponovno dati življenje in svobodo, izgubljeno z grehom, in sicer po učlovečenem edinorojenem
Sinu. Zato se vse od drugega stoletja na Vzhodu in Zahodu Cerkev priporoča Devici
in jo časti, saj je s svojim »Zgodi se« približala nebo k zemlji ter postala tako
»Bogorodica in Rednica našega življenja«, kot to v starodavni pesmi zapiše sv. Roman
Melodes. V sedmem stoletju je sv. Sofronij Jeruzalemski opeval veličino Marije, ker
se je v njej naselil Sveti Duh: »Ti presegaš vse darove, ki jih je veličastvo Boga
kdajkoli namenilo kakšni človeški osebi. Od vseh si bogatejša s posedovanjem Boga,
ki prebiva v tebi.« Sv. Beda Častitljivi pa pravi: »Marija je blagoslovljena med vsemi
ženami, ker je z okrasjem devištva bila deležna milosti biti mati otroka, ki je Bog.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |