Video sporočilo papeža Frančiška: Zvestoba in sprememba

VERONA (petek, 24. november 2017, RV) – »Dragi bratje in sestre, pozdravljam vse vas udeležence 7. festivala družbenega nauka Cerkve, ki letos nosi naslov: 'Zvestoba in sprememba'. Ta izraz, ki namenoma povzroča neke vrste logično 'presenečenje', nas vodi do upoštevanja, da v realnosti biti zvesti vsebuje tudi sposobnost po spremembi.« S temi besedami je papež Frančišek v videu sporočilu predvajanem na 7. festivalu družbenega nauka Cerkve, ki poteka od 23. do 26. novembra v Veroni, uvedel v tematiko letošnjega festivala.

Abrahamova izkušnja
Pomislimo na izkušnjo Abrahama, ki nam ga Sveto pismo kaže kot zgled vere. Ko je bil že ostarel, mu je Bog rekel: »Pojdi iz svoje dežele, od svoje rodbine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal. Iz tebe bom naredil velik narod, blagoslovil te bom, poveličal bom tvoje ime, da bo v blagoslov« (1Mz 12,1-2). Da je bil zvest, je moral Abraham spremeniti, odriniti. Božja beseda nam pomaga razločiti dva 'obraza' spremembe. Prvi je zaupanje, upanje, odprtost za novost, drugi pa so težave zapustiti gotovosti in se podati proti neznanemu. Dejansko se čutimo bolj mirne, če bi ostali za svojo ograjo, ohranili ter ponavljali 'večne' besede in dejanja, to nam daje občutek varnosti, namesto da bi šli ven, odrinili in začeli z novimi procesi.

Ohraniti zvestobo Bogu in človeku
Vprašajmo se, kaj se torej zgodi, če ohranimo svojo zvestobo Bogu in človeku. Skozi Abrahamovo zgodovino smo videli učinek Gospodovega klica, saj mu je radikalno spremenil življenje ter mu dal vstopiti v novo zgodovino, mu odprl nepričakovana obzorja novih nebesnih in zemeljskih področij. Ko se odgovori Bogu, se vedno sproži proces. Zgodi se nekaj nepričakovanega, kar nas vodi tja, o čemer si nismo nikoli predstavljali. Pomembno pa je tole: sproži se proces, se gre naprej, vendar ne zato, da se zasede področje, temveč da se sproži proces.

Zvestoba človeku
Zvestoba človeku pa pomeni iti iz sebe, da srečamo konkretno osebo, njegovo obličje, njegovo potrebo po nežnosti in usmiljenju, da bi mu omogočili izhod iz anonimnosti, iz obrobja bivanja. Zvestoba človeku pomeni odpreti oči in srce revežem, bolnim, tistim, ki nimajo službe, tolikim ranjenim zaradi ravnodušnosti ter ekonomije, ki škartira in ubija, odpreti se za  begunce, ki bežijo pred nasiljem in vojno. Zvestoba človeku pomeni premagati sredobežno silo lastnih interesov, sebičnih interesom ter napraviti prostor za ljubezen do drugega, odgnati skušnjavo obupavanja ter ohranjati živ plamen upanja.

Sprememba
Na ta način se zvestoba Bogu ter zvestoba človeku stekata v dinamično gibanje, ki se izraža v spreminjanju nas samih, v spreminjanju realnosti, s preraščanjem nedejavnosti in udobnosti, iščoč prostor in delo za mlade in za njihovo prihodnost. Kajti sprememba je koristna, ne samo, ko stvari ne gredo dobro, ampak tudi, ko se vse odvija dobro in ko smo skušani, da se udobno zleknemo ob doseženih rezultatih. Razširiti naše služenje, pridružiti še druge k našim projektom, razširiti prostore ustvarjalnosti pomeni, sprejeti izziv spremembe ravno zato, da ostanemo zvesti Bogu in človeku. Zdi se nasprotje, toda zvestoba je tista pot, ki sproži procese in nam ne dopusti, da bi ostali na istih področjih, na področjih, ki nas ščitijo pred ustvarjalnostjo, torej na področjih, v katerih se ostane v smislu, da se je »vedno tako delalo«.

S tem, ko vam pošiljam to kratko sporočilo, bratsko pozdravljam Njegovo ekscelenco msgr. Zentija, škofa Verone, torej mesta, ki gostuje festival družbenega nauka Cerkve, don Vincenzija ter vse sodelavce, predavatelje in prostovoljce. Želim vam, da bo ta pobuda prispevala k poživitvi in podpiranju evangelizacijskega poslanstva na področju dela, ekonomije in politike. Blagoslavljam vas ter vas prosim, da molite zame. Hvala!