Papež Frančišek: Ideološke kolonizacije vsiljujejo mladim izrojene vzgojne sisteme

VATIKAN (četrtek, 23. november 2017, RV) – Odvzeti svobodo, izbrisati spomin, indoktrinirati mlade so v vseh obdobjih trije pokazatelji kulturne in ideološke kolonizacije. Papež Frančišek se je torej med današnjo jutranjo mašo ponovno vrnil na to tematiko, za katero so ga ponovno navdihnila berila tega tedna, ki pripovedujejo o preganjanjih kralja Antioha Epifana Makabejcev, zvestih postavi očetov.

To kar se je zgodilo Božjemu ljudstvu, se zgodi vsakič, ko na zemlji vzklije kakšna nova kulturna in ideološka diktatura, ki je pravzaprav kolonizacija. Pomislite na to, kar so v minulem stoletju naredile diktature v Evropi ter po šolah, ki so iz tega nastale: Odvzame se svobodo, potvori se zgodovino, torej spomin ljudstva in se mladim vsili vzgojni sistem. Vse, vse počnejo tako, pa čeprav v belih rokavicah, kot to počno nekatere. Neka država, nek narod prosi za posojilo. 'Saj ti bom dal, toda ti moraš v šolah učiti to in to in to'. In ti nakažejo tudi knjige, ki izbrišejo vse tisto, kar je Bog ustvaril in kako je ustvaril. Izbrišejo razlike, izbrišejo zgodovino in od danes naprej se mora tako razmišljati. Kdor ne bo tako mislil, bo odrinjen na rob in tudi preganjan.

Tako se je zgodilo tudi v Evropi, kjer so tisti, ki so nasprotovali genocidnim diktaturam, bili preganjani, so jim grozili, odvzeli svobodo, kar je v nekem smislu druga oblika mučenja. Z odvzetjem svobode pa ideološke ter kulturne kolonizacije odvzamejo tudi spomin, ki ga skrčijo na 'zgodbice', 'laži' in na 'to je zastarelo'. Pomislite na lik matere Makabejcev, ki je opogumljala svoje sinove, naj bodo med mučeništvom trdni, iz katerega opazimo edinstveno vlogo žene pri ohranjanju spomina in zgodovinskih korenin.

Ohranjati spomin, spomin zveličanja, spomin Božjega ljudstva, je namreč spomin, zaradi katerega ostane vera tega od ideološko kulturne kolonizacije preganjanega ljudstva trdna. Spomin je tisto, kar nam pomaga premagati vsak izrojeni vzgojni sistem. Spominjati se. Spominjati se vrednot, spominjati se zgodovine, spominjati se stvari, ki smo se jih naučili. In pri tem je mama. Mama, ki je, kot je v besedilu, dvakrat spregovorila v jeziku očetov. Spregovorila je v dialektu. Nobena kulturna kolonizacija ne more premagati dialekta.

Ženska nežnost ter moški pogum sta postala ob zgodovinskih koreninah jezika očetov v materi Makabejcev močna v obrambi svojih sinov ter Božjega ljudstva. To nam da misliti, da je samo moč žena sposobna upirati se kulturni kolonizaciji. One so varuhinje spomina, dialekta in vere. Božje ljudstvo je torej šlo naprej ravno zaradi moči številnih dobrih žena, ki so znale dati svojim otrokom vero, saj samo one, mame, znajo posredovati vero v dialektu. Naj nam Gospod vedno da v Cerkvi milost, da bomo imeli spomin, da ne bomo pozabili dialekta očetov in da bodo v njej vedno pogumne žene.