Papež pri katehezi o bistvu maše: Je daritveni spomin na Kristusovo velikonočno skrivnost

VATIKAN (sreda, 22. november 2017, RV) – Papež Frančišek nadaljuje kateheze o sveti maši. Med današnjo je bilo izhodiščno vprašanje: Kaj je bistveno za mašo? »Maša je daritveni spomin (memoriale) na Kristusovo velikonočno skrivnost. Po njej smo soudeleženi pri njegovi zmagi nad grehom in smrtjo; daje polni smisel našemu življenju,« je pojasnil sveti oče med splošno avdienco.

Maša je memoriale in ne obujanje spomina

Da bi razumeli vrednost maše moramo predvsem razumeti svetopisemski pomen pojma spomin (memoriale). Ta »ni le spominjanje dogodkov preteklosti, ampak jih na določen način naredi navzoče in aktualne. Na ta način tudi Izrael razume svojo osvoboditev iz Egipta: vsakokrat ko obhaja veliko noč (pasho), so dogodki eksodusa navzoči v spominu vernikov, da bi ti svoje življenje oblikovali po njih« (KKC 1363). Jezus Kristus je s svojim trpljenjem, smrtjo, vstajenjem in vnebohodom pasho (veliko noč) pripeljal do izpolnitve. »In maša je memorial (daritveni spomin) na njegovo pasho (veliko noč), na njegov eksodus (izhod), ki ga je opravil za nas, da bi nas izpeljal iz suženjstva in nas povedel v obljubljeno deželo večnega življenja.« Kot je poudaril papež, ne gre za navadno obujanje spominov, ampak za mnogo več – pomeni narediti navzoče tisto, kar se je zgodilo pred dvema tisočletjema.

Evharistija nas vedno vodi na sam vrh Božjega zveličavnega delovanja. Ko Gospod Jezus za nas postane razlomljen kruh, zliva na nas vse svoje usmiljenje in svojo ljubezen, kakor je to storil na križu. Tako prenavlja naše srce, naše življenje in naš način, kako vstopamo v odnos z njim in z brati. Drugi vatikanski koncil pravi: »Vsakokrat ko se na oltarju obhaja daritev križa, s katero je bilo darovano naše velikonočno jagnje, Kristus, se izvršuje delo našega odrešenja« (Lumen gentium, 3).

Vstopiti v zmago Vstalega
Vsako evharistično obhajanje je žarek sonca, ki nikoli ne zaide, kar je vstali Jezus Kristus. Udeležiti se maše, še posebej v nedeljo, pomeni vstopiti v zmago Vstalega, biti razsvetljeni z njegovo lučjo, biti ogreti z njegovo toploto. Preko evharističnega obhajanje nas Sveti Duh naredi soudeležene v božanskem življenju, ki je zmožno preobraziti vso našo smrtnost. Pri svojem prehodu iz smrti v življenje, iz časa v večnost, Gospod Jezus tudi nas potegne s sabo v veliko noč. Pri maši se z njim združimo. Kristus živi v nas in mi živimo v njem, kakor pravi sveti Pavel: »Dejansko sem po postavi odmrl postavi, da bi živel Bogu. Skupaj s Kristusom sem križan; ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe« (Gal 2,19-20).

Kristusova kri osvobaja od smrti
Papež je nadaljeval, da nas Kristusova kri osvobaja smrti in strahu pred smrtjo. Ne osvobaja nas samo oblasti fizične smrti, ampak tudi duhovne smrti, ki je zlo, je greh, ki nas zajame vsakokrat, ko pademo kot žrtve našega greha in greha drugih. Naše življenje se torej onesnaži, izgubi lepoto, izgubi smisel, ovene.

Kristus nam ponovno daje življenje. Kristus je polnost življenja. Ko se je spoprijel s smrtjo, jo je uničil za vedno. Z vstajenjem je uničil smrt in obnovil življenje. Kristusova velika noč je dokončna zmaga nad smrtjo, kajti on je svojo smrt spremenil v najvišje dejanje ljubezni. Umrl je iz ljubezni. Pri evharistiji želi sporočiti to svojo velikonočno in zmagoslavno ljubezen. »Če jo sprejmemo z vero,« je dodal sveti oče, »lahko tudi mi zares ljubimo Boga in bližnjega, lahko ljubimo, kakor je on ljubil nas, ko je dal življenje.« Če je Kristusova ljubezen v meni, se lahko v polnosti dam drugemu, z notranjo gotovostjo, da četudi me bo drugi ranil, jaz ne bom umrl. Brez te gotovosti bi se namreč moral braniti. Mučenci so dali svoje življenje ravno zaradi te gotovosti o Kristusovi zmagi nad smrtjo. »Samo že izkusimo to Kristusovo moč, moč njegove ljubezni, smo zares svobodni v dajanju brez strahu.«

Maša ni spektakel
Papež Frančišek je ob koncu kateheze še enkrat poudaril, da maša pomeni vstopiti v Jezusovo trpljenje, smrt, vstajenje in vnebohod. Ko gremo k maši, je kakor da bi šli v kalvarijo. In če si predstavljamo, da je tam Jezus, ali bomo klepetali, fotografirali, naredili nek spektakel? Ne, ker je tam Jezus. Ostali bomo v tišini, v joku in tudi v veselju, da smo rešeni. Ko vstopimo v cerkev, da bi obhajali mašo, pomislimo: 'Vstopam v kalvarijo, ko je Jezus dal svoje življenje zame.' Tako izginejo spektakel, klepetanja, komentiranje in vse tisto, kar nas oddaljuje od maše, od Jezusove zmage.

Sveti oče je sklenil z besedami: »Udeležba pri evharistiji nam omogoča vstopiti v velikonočno Kristusovo skrivnost, s tem ko nam pomaga iti z Njim od smrti v življenje. Maša pomeni ponovitev kalvarije, ni nek spektakel.«