Sveti oče med jutranjo mašo: Razmišljajmo o svoji smrti

VATIKAN (petek, 17. november 2017, RV) – Papež Frančišek je med jutranjo sveto mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma svete Marte, povabil, naj razmišljamo o koncu sveta in tudi o svojem koncu. Homilijo je oprl na današnji odlomek iz Lukovega evangelija (glej Lk 17,26-37), ki pripoveduje o običajnem življenju moških in žensk pred vesoljnim potopom in v Lotovih dneh. Jedli so in pili, kupovali in prodajali, se ženili in se možile. A potem kakor strela z jasnega pride dan, ko se bo razodel Sin človekov in stvari se bodo spremenile.

Zaustavi se. Pomisli na svojo smrt
Cerkev je mati in želi, da vsak misli na svojo smrt, je dejal papež. Vsi smo navajeni na normalnost življenja, na urnik, obveznosti, delo, počitek in mislimo, da bo vedno ostalo tako. A nekega dne bo prišel Jezusov klic in rekel nam bo: »Pridi!« Za nekatere bo ta klic nepričakovan, za druge bo prišel po dolgi bolezni, ne vemo kdaj. »A klic bo prišel!« je izpostavil Frančišek. In to bo presenečenje. Zatem bo prišlo še eno Gospodovo presenečenje: večno življenje. »Zato nam Cerkev v teh dneh govori: zaustavi se malo, zaustavi se in pomisli na smrt,« je dejal sveti oče in spomnil, da tudi pogreb ali obisk pokopališka običajno postane družbeni dogodek. Gre se tja, pogovarja se z drugimi osebami, včasih se tudi jé in pije, kar je še eno srečanje več, da ne bi mislili na smrt. »Danes pa Cerkev, danes Gospod s svojo dobroto pravi vsakemu med nami: 'Zaustavi se, zaustavi se, vse dni ne bo tako. Ne navadi se, kakor da bi to bila večnost. Prišel bo dan, ko boš ti sprejet, drugi pa bo zavržen. To pomeni iti z Gospodom,« je dejal papež in še enkrat spodbudil, naj razmišljamo o tem, da se bo naše življenje enkrat končalo.

Gospod mi bo rekel: 'Pridi!'
Predlagal je, da na začetku novega delovnega dne lahko na primer rečemo: »Danes bo morda moj zadnji dan, ne vem, a svoje delo bom dobro opravil.« In enako lahko storimo tudi v družinskih odnosih ali kadar gremo k zdravniku. »Razmišljati o smrti ni neka grda fantazija, ampak je realnost. Ali je slaba ali ni slaba, je odvisno od mene, kakor jo jaz mislim. A kar bo, bo. Tam bo srečanje z Gospodom. To bo tisti lepi del smrti, srečanje z Gospodom. On nam bo prišel naproti, On nam bo rekel: 'Pridi, pridi, blagoslovljen od mojega Očeta, pridi z mano.'.« Ob Gospodovem klicu ne bo več časa, da bi uredili svoje stvari.

Spremljamo drug drugega in glejmo proti zadnjemu dnevu
Papež Frančišek je ob koncu homilije dejal, da mu je pred kratkim nek duhovnik zaupal, kako so mu našli neko težko bolezen: »Šel je k zdravniku in ta mu je rekel: 'Imate tole in to je težka stvar, a morda jo bomo lahko pravočasno ustavili, če naredimo tole; če se ne ustavi, bomo naredili tisto drugo reč; in če se ne ustavi, bomo začeli hoditi proti koncu in jaz vas bom ves čas spremljal.' Dober je ta zdravnik.« Tako tudi mi spremljajmo drug drugega po tej poti in naredimo vse, kar lahko. A vedno glejmo proti dnevu, ko bo prišel Gospod in nas vzel s sabo.