2017-11-12 09:00:00

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (6. – 11. november 2017)


Papež začel sklop katehez o evharistiji
»Za nas kristjane je poglavitno, da dobro razumemo vrednost in pomen svete maše, da bi tako vedno bolj polno živeli naš odnos z Bogom,« je dejal papež Frančišek med splošno avdienco v sredo, ko je začel nov cikel katehez, posvečen evharistiji. »S temi katehezami, ki jih danes začnemo, bi želel skupaj z vami ponovno odkriti lepoto, ki jo skriva evharistično obhajanje in ki – ko se jo enkrat odkrije – daje polni smisel življenju vsakega človeka,« je pojasnil. Namen tega cikla katehez je »rasti v zavedanju o velikem daru, ki nam ga je Bog dal z evharistijo. Evharistija je čudovit dogodek, v katerem Jezus Kristus, ki je naše življenje, postane navzoč. Udeležiti se maše pomeni še enkrat živeti Gospodovo trpljenje in odrešenjsko smrt. Je teofanija: Gospod postane navzoč na oltarju, da bi bil darovan Očetu za zveličanje sveta.« Pomembno se je vrniti k temeljem ter ponovno odkriti bistveno, in sicer s pomočjo tistega, kar se pri obhajanju zakramentov dotikamo in kar vidimo. Vprašanje apostola Tomaža (glej Jn 20,25), ali lahko vidi in se dotakne ran žebljev na Jezusovem telesu, je želja, da bi se na nek način dotaknil Boga, da bi mu veroval. Kar sveti Tomaž prosi Gospoda je tisto, kar vsi mi potrebujemo: da bi ga videli in se ga dotaknili, da bi ga tako lahko spoznali. »Zakramenti prihajajo naproti tej človeški potrebi,« je ob koncu kateheze zatrdil sveti oče. »Zakramenti, evharistično obhajanje pa še prav posebej, so znamenja Božje ljubezni, so prednostne poti za srečanje z Njim.«

85 let Papeškega ukrajinskega kolegija v Rimu
Sveti oče je sprejel skupnost Papeškega ukrajinskega kolegija svetega Jozafata, ki ga je papež Pij XI. dal zgraditi pred 85. leti na griču Gianicolo blizu Vatikana. Frančišek je spregovoril o težki situaciji v Ukrajini: »Veliko je hrepenenje po pravičnosti in miru, ki obsojata vsako obliko goljufanja, družbene ali politične korupcije, kjer so vedno reveži tisti, ki plačajo ceno. Bog naj podpira in opogumlja tiste, ki si prizadevajo uresničiti vedno bolj pravično in solidarno družbo. Aktivno naj jih podpirajo tudi Cerkve, verniki in vse osebe dobre volje.« Zbrane je spodbudil: »Ljubite in varujte svoje tradicije, a izogibajte se vsake oblike sektaštva. Vedno varujte, tako v domovini kot zunaj nje, sanje o zavezi Boga s človeštvom, mostove, ki kakor obok luči nad oblaki med seboj spravljajo nebo in zemljo ter ljudi tu spodaj prosijo, naj se naučijo ljubiti in spoštovati, naj zavržejo orožje, vojne in vsako obliko nasilja.«

Svet brez jedrskega orožja
»Resnična znanost je vedno v službi človeka,« je papež dejal med avdienco z udeleženci mednarodnega simpozija o svetu brez jedrskega orožja in o celostni razorožitvi. Spomnil na katastrofalne humanitarne in okoljske posledice, ki jih povzroča kakršna koli uporaba jedrskih naprav. Če pomislimo na nevarnost, ki jo predstavlja naključna sprožitev takšnega orožja zaradi kakršne koli napake, je treba odločno obsoditi njihovo uporabo ter tudi njihovo posedovanje. Obstoj tega orožja namreč funkcionira v okviru logike strahu, ki se ne nanaša samo na strani, vpletene v konflikt, ampak na celotno človeško vrsto. »Mednarodnih odnosov se ne sme obvladovati z vojaškimi silami, medsebojnim ustrahovanjem in bahanjem z vojaškimi zalogami. Orožja množičnega uničenja, predvsem jedrska, ne povzročajo drugega kot lažni občutek varnosti in ne morejo graditi osnove za mirno sobivanje med člani človeške družine, ki pa se mora navdihovati pri etiki solidarnosti. Resnična znanost je vedno v službi človeka, medtem ko se za sodobno družbo zdi, kakor da je omamljena z deviantnimi projekti, ki jih je sama zasnovala, morda celo z dobrim začetnim namenom.« Dovolj je pomisliti, da se jedrske tehnologije širijo že preko telematske komunikacije in da načela mednarodnega prava niso preprečila, da bi se nove države priključile krogu imetnic jedrskega orožja. Gre za žalostne scenarije, če pomislimo na izzive današnje geopolitike, kot so terorizem ali nesorazmerni konflikti.

Pri papežu voditelji Foruma pacifiških otokov
»Kdo je čudoviti morski svet spremenil v podvodna pokopališča brez življenja in brez barv? Razlogi, ki so privedli do tega propadanja okolja, so številni in žal je mnoge med njimi treba pripisati človekovemu nepremišljenemu obnašanju, ki je povezano z izkoriščanjem naravnih in človeških virov, katerega vpliv dosega tudi globine oceanov.« Te besede je papež Frančišek izrekel med srečanjem z voditelji Foruma pacifiških otokov. V govoru je izpostavil predvsem okoljske probleme, s katerimi se spoprijemajo otoške države v Pacifiškem oceanu. Dejal je: »Kakšne vrste svet želimo izročiti tistim, ki bodo prišli za nami, otrokom, ki rastejo? To vprašanje se ne nanaša samo na posamezno okolje. Ko se sprašujemo o svetu, ki ga želimo zapustiti, se sprašujemo predvsem o njegovi splošni usmerjenosti, o njegovem smislu, o njegovih vrednotah.«

Papež udeležencem simpozija o apostolski spodbudi Radost ljubezni
»Ljubezen med moškim in žensko je očitno ena izmed najbolj rodovitnih človeških izkušenj, je kvas kulture srečanja in sedanjemu svetu prinaša injekcijo družbenosti: blagor družine je zares odločilnega pomena za prihodnost sveta in Cerkve,« je dejal papež Frančišek v video sporočili, poslanem udeležencem mednarodnega simpozija o apostolski spodbudi Radost ljubezni. »Ravno družina, ki se rodi iz zakona, poraja rodovitne vezi, ki postanejo najučinkovitejši protistrup za razširjeni individualizem. Kljub temu pa na poti zakonske ljubezni in družinskega življenja obstajajo situacije, ki zahtevajo težke izbire, ki pa jih je potrebno narediti s pokončno držo. Včasih se pokažejo konkretne težave, s katerimi se mora vsak posameznik soočiti s preudarno vestjo. Pomembno je, da se zakoncev, staršev ne pusti samih, ampak se jih spremlja v prizadevanju, da bi udejanjali evangelij v konkretnosti življenja. Po drugi strani pa tudi vemo, da smo poklicani k temu, da vest ljudi oblikujemo, ne pa da jo poskušamo nadomestiti.«








All the contents on this site are copyrighted ©.