Papež med jutranjo sveto mašo: Nespametnost vodi v pokvarjenost, navideznost in ideologijo

VATIKAN (torek, 17. oktober 2016, RV) – Varovati se moramo, da ne bi zapadli v nespametnost, ki je v tem, da nismo zmožni poslušati Božje besede ter vodi v pokvarjenost. Tako je poudaril papež Frančišek v današnji homiliji med jutranjo sveto mašo v Domu sv. Marte. Spomnil je, da Jezus nostalgično joče, ko se ljubljeno ljudstvo oddalji zaradi nespametnosti, ko ima raje navideznost, malike ali ideologije. Sveti oče je svoje razmišljanje začel ob besedi »nespametni«, ki se v današnjem bogoslužju pojavi dvakrat. Jezus jo nameni farizejem (Lk 11,37-41), sv. Pavel pa poganom (Rm 1,16-25). Vendar pa je tudi Galačane apostol narodov imenoval »neumni«, ker so se pustili zapeljati »novim idejam«. Papež je pojasnil, da pri tej besedi ne gre toliko za obsodbo, ampak za opozorilo, saj pomaga videti pot nespametnosti, ki vodi v pokvarjenost. Te tri skupine nespametnih so pokvarjene.

Malikovalstvo obstaja tudi danes
Pismoukom je Jezus rekel, da so podobni pobeljenim grobovom: postanejo pokvarjeni, ker so skrbeli zgolj za zunanjo lepoto stvari in ne za to, kar je znotraj, kjer je pokvarjenost. Pokvarjeni so bili torej zaradi nečimrnosti, zaradi tega, kar se vidi na zunaj, zaradi zunanje lepote, zaradi zunanje pravičnosti. Pri poganih pa gre za pokvarjenost malikovalstva: pokvarili so se zato, ker so zamenjali Božjo slavo – ki bi jo lahko spoznali preko razuma – z maliki. Sveti oče je spomnil, da malikovalstvo obstaja tudi danes, pri čemer je omenil potrošništvo in iskanje boga, ki bi bil po naši meri. Nazadnje pa obstajajo tudi kristjani, ki so dopustili, da so jih ideologije pokvarile oz. so prenehali biti kristjani zato, da so postali t.i. »ideologi krščanstva«. Vse tri omenjene skupine ljudi zaradi nespametnosti končajo v pokvarjenosti. Papež je v nadaljevanju pojasnil, v čem je ta nespametnost.

Nespametnost ne zna poslušati
Nespametnost je ne poslušati, dobesedno bi lahko rekli 'ne vem', ne poslušati. Nezmožnost poslušati Besedo: ko Beseda ne vstopi, ko ne dopustim, da bi vstopila, ker je ne poslušam. Nespametni ne posluša. Misli, da posluša, vendar ne posluša. Vedno dela po svoje. In zato Božja beseda ne more vstopiti v srce in ni prostora za ljubezen. In če vstopi, vstopi »destilirana«, »spremenjena« zaradi mojega pojmovanja stvarnosti. Nespametni ne znajo poslušati. In ta gluhota jih vodi v pokvarjenost. Božja beseda ne vstopi, ni prostora za ljubezen ter na koncu ni prostora za svobodo. 

Postanejo sužnji, ker zamenjajo »Božjo resnico z lažjo« in častijo stvarstvo namesto Stvarnika: »Niso svobodni. Ne poslušanje, ta gluhota ne da prostora ljubezni niti svobodi: vedno nas vodi v suženjstvo. Ali jaz poslušam Božjo besedo? Ali ji dopustim, da vstopi? Ta Beseda je, kakor smo slišali v vrstici pred evangelijem, živa in dejavna, presoja vzgibe in misli srca. Zareže, gre v notranjost. Ali dovolim tej Besedi, da vstopi ali sem gluh zanjo? Ali jo pretvorim v navideznost, malikovalstvo, malikovalske navade, ali jo spremenim v ideologijo? In ne vstopi ... to je nespametnost kristjanov.«

Nespametni kristjani in nespametni pastirji
V zaključku homilije je papež spodbudil, naj pogledamo t.i. »idole tistih, ki so nespametni danes«: obstajajo nespametni kristjani in tudi nespametni pastirji. Ob tem je sveti oče poudaril, da jih je sv. Avguštin dobro in močno okaral, saj nespametnost pastirjev škodi čredi. Pri tem je navedel nespametnost pokvarjenega pastirja, nespametnost pastirja, ki je zadovoljen s samim sabo, pogana ter nespametnost pastirja ideologa. Ob tej nespametnosti pa glejmo Gospoda, ki je vedno pri vratih, trka in čaka, je poudaril sveti oče ter dodal, naj pomislino na Gospodovo 'nostalgijo' po nas: na njegovo prvo ljubezen z nami.

Če zapademo v to nespametnost, se oddaljimo od njega in on občuti to nostalgijo. Nostalgijo po nas. In Jezus je s to nostalgijo  jokal, jokal je nad Jeruzalemom: šlo je za nostalgijo po ljudstvu, ki ga je izbral, ki ga je ljubil, vendar pa se je oddaljilo zaradi nespametnosti; raje je imelo navideznosti, malike in ideologije.