2017-10-17 12:52:00

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za praznik sv. Luka, evangelista


2 Tim 4,9-17
Potrudi se in čim prej pridi k meni. Demá me je namreč zapustil, ker je vzljubil ta svet in je odpotoval je v Tesaloníko, Kreskens v Galatijo in Tit v Dalmacijo. Samo Luka je pri meni. Vzemi Marka in ga pripelji s seboj, zelo mi namreč koristi za službo. Tihika pa sem poslal v Efez. Plašč, ki sem ga pustil v Troádi pri Karpu, mi prinesi, ko prideš in knjige, zlasti pergamente. Kovač Aleksander mi je storil veliko hudega. Gospod mu bo povrnil po njegovih delih. Njega se tudi ti varuj, zelo namreč nasprotuje našim besedam.

Pri mojem prvem zagovoru se zame ni zavzel nihče, ampak so me vsi zapustili; naj se jim ne šteje v zlo. Gospod pa je stopil k meni in mi dal moč, da se je oznanilo po meni dopolnilo in bi ga slišali vsi narodi; in rešen sem bil iz levjega žrela.

Lk 10,1-9
Potem je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval iti. Rekel jim je: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev. Pojdite! Glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosíte s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal in spotoma nikogar ne pozdravljajte! V katero koli hišo pridete, recite najprej: ›Mir tej hiši!‹ In če bo tam sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se povrne k vam. V tisti hiši ostanite ter jejte in pijte, kar imajo, kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne prehajajte iz hiše v hišo. In v katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, s čimer vam postrežejo. Ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in jim govorite: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹

Razlaga cerkvenih očetov
Origen pravi: »Sveti Duh je dal Cerkvi en sam evangelij v štirih knjigah.« Sv. Ambrož nadaljuje Origenovo misel: »Evangelist Luka nam ni dal nepristranske in nevtralne pripovedi, temveč opis, ki ima namen prepričati ter spreobrniti, bogat s kristološko vsebino.« Sv. Atanazij pravi: »Luka se opira na pričevanja tistih, ki so videli in poslušali Jezusa in mu tako posredovali izročilo o zakramentih in o Kristusu. Origen dodaja: »Namen Lukovega evangelija je vera, ki je v polnosti poučena, trdna in ki bo ohranjena vse do končnega zveličanja. Do takšne vere pridemo preko branja evangelija, torej s katehetskim branjem, da bi tako bili skrbno in v vsem postopoma poučeni o dogodkih, ki jih evangelij pripoveduje.«

Sv. Ambrož pravi: »Jezus je dvainsedemdesetere poslal kakor jagnjeta med volkove in s tem izpolnil Izaijevo prerokbo, da bodo ob koncu časov volkovi in jagnjeta živeli v miru skupaj in majhen otrok jih bo vodil.« Sv. Ciril Aleksandrijski nadaljuje: »Sposobni bodo preživeti kot ovce med volkovi zato, ker je Jezus njihov pastir in jih bo varoval pred volkovi tudi sredi preganjanj. Učenci so poslani, ne da bi imeli kaj s seboj, saj morajo biti popolnoma odvisni od Gospoda žetve.« Sv. Efrem Sirski dodaja: »Saj so oznanjevalci in ne trgovci.« Sv. Efrem Sirski še pravi: »Ko učence zavrnejo, morajo ti otresti prah s svojih nog, saj je prah pravičnega kot znamenje maščevanja nad tistimi, ki se ne spokorijo in bodo bolj kaznovani, kot je bila Sodoma.«

Misli Benedikta XVI.
O Pavlu nimamo le Lukovega poročila v Apostolskih delih, marveč tudi vrsto pisem, ki izvirajo naravnost iz njegove roke in nam neposredno razkrivajo njegovo osebnost in njegovo mišljenje. Luka nam pove, da je bilo njegovo prvotno ime »Savel« (prim. Apd 9,4.17; 22,7.13; 26,14), kakor kralj Savel (prim. Apd 13,21), in da je bil Jud iz diaspore, ker je bilo mesto Tarz na meji med Anatolijo in Sirijo.

Timotej je grško ime in pomeni »Bog časti«. Medtem ko ga Luka v Apostolskih delih omenja šestkrat, se Pavel v svojih pismih sklicuje nanj sedemnajstkrat (in še enkrat ga najdemo v pismu Hebrejcem). Iz tega moremo sklepati, da je Timotej v Pavlovih očeh užival velik ugled, tudi če nam Luka ne namerava pripovedovati vse, kar zadeva njega. Apostol mu je v resnici zaupal pomembna poslanstva in je v njem videl tako rekoč »alter ego«, kakor izhaja iz velike pohvale, s katero ga odene v pismu Filipljanom: »Nimam nobenega enako čutečega ('isópsychon'), ki je tako iskreno zavzet za vaše duše« (2,20).








All the contents on this site are copyrighted ©.