Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 28. nedeljo med letom

Iz 25,6-10
Gospod nad vojskami bo na tej gori
pripravil vsem ljudstvom gostijo s sočnimi jedmi,
gostijo z žlahtnimi vini,
s sočnimi in mozgatimi jedmi,
s prečiščenimi žlahtnimi vini.
Uničil bo na tej gori
zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva,
in pokrivalo, s katerim so pokriti vsi narodi.
Uničil bo smrt za vedno.
Gospod Bog bo obrisal solze z vseh obrazov
sramoto svojega ljudstva bo odstranil z vse zemlje,
kajti Gospod je govoril.
Tisti dan bodo rekli:
Glejte, to je naš Bog.
Čakali smo ga in nas je rešil.
To je Gospod, ki smo ga čakali.
Radujmo in veselimo se, da nas je rešil.
Kajti Gospodova roka bo počivala na tej gori.

Flp 4,12-14.19-20
Znam biti reven in znam biti v obilju. Na vse mogoče sem se navadil: biti sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju. Vse zmorem v njem, ki mi daje moč. A kljub temu je bilo lepo, da ste postali soudeleženi v moji stiski. Moj Bog, bogat, kakor je, bo po svojem bogastvu veličastno potešil vse vaše potrebe v Kristusu Jezusu. Našemu Bogu in Očetu pa bodi slava na veke vekov. Amen.

Mt 22,1-14
Jezus jim je spet spregovoril v prilikah, rekoč »Nebeško kraljestvo je podobno nekemu kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, svoj obed sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili in so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih pretepli in pobili. Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pokončali tiste morilce in njihovo mesto požgali. Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na razpotja in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni bil oblečen svatovsko obleko. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovske obleke?‹ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v najglobljo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«

Razlaga cerkvenih očetov
Gregor Veliki pravi: »Božjo milost do vernega ljudstva lahko primerjamo z svatbeno pojedino. Oče v nebesih je napovedal poročno pojedino za svojega Sina, s katerim je preko učlovečenja združil Cerkev. Gostija je pripravljena, toda nekateri udeleženci je niso vredni. To predstavlja našo današnjo Cerkev, v kateri so pomešani tako dobro kot slabi in bodo ločeni ob poslednji sodbi.« Sv. Avguštin pravi: »Gospodova miza je dostopna za vse tiste, ki hočejo za njo sedeti po pravilih. Pomembno je, da vsak spoštuje način, kako se tja približa. Na tem praznovanju so navzoči tako dobri kot slabi gostje. Tisti, ki so zavrnili udeležbo na pojedini so leni, niso pa vsi, ki sedijo za mizo dobri.« Sv. Avguštin izhajajoč iz tega nadaljuje, da »svatovska obleka predstavlja karitativno ljubezen, ki prihaja iz čistega srca. Svatovska obleka namreč ni samo preprosto krst, temveč ljubezen, ki prihaja iz čistega srca, iz čiste vesti in iskrene vere.«

Misli Benedikta XVI.
Če prvo berilo poudarja Božjo zvestobo svoji obljubi, pa nas evangeljska prilika o svatbi vabi k razmisleku o človeškem odgovoru. Nekateri od tistih, ki so bili najprej povabljeni, se povabilu niso odzvali, ker so jih pritegnile druge reči, drugi pa so kraljevo povabilo zaničevali ter s tem izvali kazen, ki ni doletela samo njih ampak celotno mesto. Toda kralj ni odnehal. Poslal je svoje služabnike naj gredo iskat druge goste, da se napolni svatbena dvorana. Tako se je zaradi zavrnitve prvih, povabilo razširilo na vse, še posebej na uboge in brezpravne. To se je namreč zgodilo med velikonočno skrivnostjo, ko je bila z vsemogočnostjo Božje ljubezni premagana silna moč zla. Vstali Gospod lahko sedaj povabi vse k gostiji velikonočnega veselja, jih obleče v svatovsko oblačilo, znamenje zastonjskega daru posvečujoče milosti.