VATIKAN (torek, 19. september 2017, RV) – »Sočutje«, »približati
se« in »vrniti«. Papež Frančišek je namreč pri današnji sveti maši v domu sv. Marte
molil h Gospodu, da bi nam dal milost »sočutja do tolikih ljudi, ki trpijo«, približati
se jim in jih za roko pripeljati do »dostojanstva, ki ga Bog hoče za njih.« Izhajajoč
iz današnjega Lukovega evangelija, ki pripoveduje o tem, kako je Jezus obudil sina
vdove iz Naina, je sveti oče razložil, da so bili »bolj revne od sužnjev« ravno vdove,
sirote, tujci. Od tu torej povabilo, naj se za njih 'poskrbi' tako, da bodo vključeni
v družbo. Jezus, ki je sposoben »gledati podrobnosti«, saj »gleda s srcem«, ima sočutje.
Sočutje
»Sočutje je čutenje, ki te vplete v zadevo, je čutenje srca, notranjosti, vplete v
zadevo vse. Ni isto kot 'zaskrbljenost' ali 'kakšna škoda, ubogo ljudstvo'. To ni
isto. Sočutje te vplete v zadevo. Je 'trpeti z'. To je sočutje. Gospod se 'vplete
v zadevo' vdove in sirote. Toda povej nam, vso to množico imaš tu pred sabo, zakaj
ne govoriš množici? Pusti to… življenje je tako…, dogajajo se tragedije… Ne. Za njega
je bila bolj pomembna vdova in ta mrtva sirota, kot pa množica, kateri je govoril
in je hodila za njim. Zakaj? Zato, ker je bilo vpleteno njegovo srce, njegova notranjost.
Gospod se je s svojim sočutjem vpletel v ta primer. Sočutje je imel.«
Približati se in vrniti
Sočutje te torej potiska »približati se. Lahko vidimo toliko stvari, a se jim ne približamo.
Približati se pomeni, dotakniti se resničnosti. Dotakniti se. Sočutje, to je prva
beseda in približal se je, je druga. Zatem je storil čudež, a Jezus ni rekel: 'Nasvidenje,
grem naprej po svoji poti', ne. Vzel je dečka in kaj je rekel? 'Vrnil' ga je njegovi
materi, torej vrniti, to je tretja beseda. Jezus dela čudeže zato, da bi vrnil, osebe
postavil na njihovo pravo mesto. In to je storil z odrešenjem. Imel je sočutje, Bog
je imel sočutje, se nam je po svojem Sinu približal in nam vrnil dostojanstvo Božjih
otrok. Vse nas je ponovno ustvaril.«
Spodbuda je: 'delati isto'; si za zgled vzeti Kristusa; približati se pomoči potrebnim, ne pa pomagati jim 'od daleč, kajti kakšen je umazan, drugi se ne tušira ali smrdi.«
Če ne občutiš sočutja prosi za milost
»Večkrat vidimo v televizijskih dnevnikih ali na naslovnicah časopisov tragedije.
V tisti deželi otroci nimajo za jesti; v oni deželi so otroci vojaki; v tej deželi
so ženske zasužnjene, v tisti deželi…, oh kakšna katastrofa! Ubogi ljudje… Obrnem
stran ali začnem brati roman, ali preklopim na telenovelo. In sedaj vprašanje, ki
bi ga rad sedaj postavil in se tiče vseh, tudi mene: 'Sem sposoben imeti sočutje?
Moliti? Ko vidim vse te stvari, ki mi jih preko medijev prinašajo v moj dom… se zgane
notranjost? Srce trpi s temi osebami, občutim muko, ali rečem 'ubogi ljudje', in tako…
Če ne občutiš sočutja prosi za milost: 'Gospod, daj mi milost sočutja!«
»S prosilno molitvijo, z našim krščanskim 'delovanjem', moramo biti sposobni pomagati ljudem, ki trpijo, da bodo vrnjeni v družbo, v družinsko življenje, skratka v vsakdanje življenje.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |