2017-09-11 18:07:00

Papež novinarjem: Resnično me je ganilo veselje ... plemenitost kolumbijskega ljudstva!


VATIKAN (ponedeljek, 11. september 2017) – »Dober večer in najlepša hvala za vaše delo. Resnično me je ganilo veselje, ljubeznivost, mladi ter plemenitost kolumbijskega ljudstva. Resnično je plemenito ljudstvo, ki se ne boji izraziti tega, kar čuti, ne boji se pokazati tega, kar čuti. Tako sem ga jaz doživel. Zahvaljujem se mu za pričevanje veselja, upanja, potrpežljivosti v trpljenju: zelo dobro mi je delo.« S temi besedami je papež Frančišek pozdravil novinarje ob začetku tiskovne konference na povratnem letu iz Kolumbije. Tudi tokrat je odgovarjal na njihova vprašanja ter spregovoril o vrsti različnih tematik: o Kolumbiji, prizadevanjih za mir, naravnih nesrečah in odgovornosti, migrantih, pa tudi o predsednikih Trumpu in Maduru ter Severni Koreji.

Kakšno Kolumbijo bi si želel papež videti, če bi se čez kakšno leto vrnil?
Kot je v navadi, prvo vprašanje svetemu očetu zastavi novinar iz države, iz katere se vračajo. Tokrat je bil to Cesar Moreno, zanimalo pa ga je, katere so konkretne stvari, koraki, ki jih morajo storiti Kolumbijci, da bi se razdeljene strani približale, da bi pozabili na sovraštvo in zamere. Kakšno Kolumbijo bi si želel papež videti, če bi se čez kakšno leto vrnil v njihovo državo?

»Zadovoljen bi bil, če bi bilo takratno geslo vsaj "Naredimo drugi korak." V 54 letih, kolikor so mi rekli, da so trajali spopadi z gverilami, se nabere veliko, veliko, zelo veliko sovraštva, zamer, duša zelo zboli; in človek ni kriv za bolezen: pride. Tisti, ki so se borili, pa tudi korupcija, so v državi velikokrat zagrešili hude grehe, ki so povzročili to bolezen sovraštva. Vendar pa so koraki, ki dajejo upanje, koraki pri pogajanjih. A pri vsem tem sem zaznal še nekaj več: močna želja, da bi šli naprej v tem procesu, gre onkraj pogajanj. Gre za spontano željo, gre za moč ljudstva. Ljudstvo želi dihati, vendar pa mu moramo pomagati: z bližino, molitvijo in predvsem z razumevanjem, koliko bolečine je v teh ljudeh.« Papež je prav tako poudaril, da posredovanje in vključevanje drugih akterjev v političnih pogajanjih nedvomno pomagajo. Vendar pa je prepričan, da se bo mirovni proces lahko nadaljeval le, če ga bo v roke vzelo ljudstvo, če bo le-to protagonist. V nasprotnem primeru se lahko pride le do določene točke, do dogovora.

Bi morali biti pokvarjenci izobčeni?
Vprašanje drugega kolumbijskega novinarja se je nanšalo na korupcijo – kako se soočati z njo, kako kaznovati vpletene vanjo oz. če bi jih bilo potrebno izobčiti. Papež je odgovoril, da se o tem tudi sam že večkrat spraševal ter si zastavil naslednje vprašanje: ali je pokvarjeni osebi odpuščeno? »Napisal sem knjižico z naslovom Greh in pokvarjenost. Vedno smo vsi grešniki in vemo, da nam je Gospod blizu, da se nam ne naveliča odpuščati. Vendar pa je razlika: Bog se ne naveliča odpuščati, grešnik pa se včasih opogumi in prosi odpuščanja. Težava je v tem, da se pokvarjena oseba naveliča prositi odpuščanja in pozabi, kako se ga prosi: to je velik problem. Ni zmožen prositi odpuščanja. To je kakor obsodba, zato je zelo težko pomagati pokvarjencu; zelo težko. Vendar pa Bog to lahko stori. In jaz molim za to.«

O udarcu v glavo in podnebnih spremembah
Eno izmed novinark je pred naslednjim vprašanjem zanimalo, kako se sveti oče počuti in če se je poškodoval pri udarcu v glavo na papamobilu. Odgovoril je, da je dobro ter dodal, da se je želel skloniti, da bi pozdravil otroke, pri tem pa ni videl stekla, zato se je udaril. V nadaljevanju je spregovoril o orkanih, ki so prizadeli ZDA ter o moralni odgovornosti političnih voditeljev, ki ne sodelujejo z drugimi narodi pri nadzorovanju izpustov toplogrednih plinov, ker zanikajo, da je za podnebne spremembe odgovoren tudi človek. »Kdor to zanika, mora iti k znanstvenikom in jih vprašati. Oni govorijo zelo jasno. Znanstveniki so natančni. Vidijo se učinki podnebnih sprememb in znanstveniki jasno govorijo, katera je pot, ki ji je potrebno slediti. In vsi imamo odgovornost za to: vsi. Vsakdo majhno, drugi večjo, imamo moralno odgovornost: da sprejmemo, podamo mnenje, sprejmemo odločitve. In to moramo vzeti resno. Vsak ima svojo odgovornost, tudi politiki. Vsak ima svojo, glede na odgovor, ki ga bo dal.«

Edina žival v stvarstvu, ki gre dvakrat na led, je človek
Italijanske novinarje je zanimalo papeževo mnenje glede Severne Koreje ter odlašanja vlad na področju migracij. Vprašali so, zakaj ne urgirajo, kakor bi morali, medtem ko to storijo, ko je posredi vprašanje prodaje orožja: »Na misel mi pridejo besede iz Stare zaveze, mislim da iz Psalma: Človek je neumen. (prim. Prg 12) Edina žival v stvarstvu, ki gre dvakrat na led, je človek. In potem je tukaj tudi "bog žep". Ne samo glede stvarstva: obstaja mnogo stvari, odločitev, nasprotij in nekatere izmed njih so odvisne od denarja. Tudi če pogledamo današnji obisk v Cartageni: začel sem ga v – recimo tako – revnem predelu. Drugi, turistični, del mesta pa je zelo zelo razkošen, lahko bi rekli brez moralnih vrednosti. In tisti, ki gredo tja – se ne tega ne zavedajo? Ali analitiki, sociopolitiki: ne opazijo tega? Človek je neumen, pravi Sveto pismo. In tako – kadar se ne želi videti, se ne vidi. Glede Severne Koreje po pravici povem, da resnično ne razumem. Ne razumem tistega sveta geopolitike, zame je zelo močno. Vendar pa se mi zdi, da gre za boj za koristi, več ne morem razložiti.«

ZDA in Venezuela

Svetega očeta so novinarji vprašali tudi o ukinitvi t.i. programa Daca za zaščito nezakonitih priseljencev v ZDA. Povedal je, da situacije ne pozna dobro in da jo želi poglobiti, ter dodal, da ločitev mladih od njihovih družin gotovo ne prinese dobrih sadov – ne za mlade, ne za družine. »Govoril sem s predsednikom ZDA: predstavlja se kot zagovornik življenja; in če je dober zagovornik življenja, razume, da je družina zibelka življenja ter da je potrebno braniti njeno združenost. Ko se mladi čutijo izkoriščani, so brez upanja. In kdo jim ukrade upanje? Droga, ostale zasvojenosti, samomor. Samomor je med mladimi zelo pogost, ker nimajo stika s koreninami. Zelo je pomemben odnos mladega z njegovimi koreninami. Danes izkoreninjeni mladi prosijo za pomoč: želijo ponovno najti korenine. Zato tako poudarjam dialog med mladimi in starejšimi.« Glede situacije v Venezueli, ki mu je zelo pri srcu,  pa je papež Frančišek poudaril, da se je Sveti sedež že izrazil močno in jasno; dodal je še, da ne ve, kaj s svojimi izjavami misli predsednik Maduro ter da jih mora razložiti sam.

Migranti: sprejeti, preudarnost, integrirati
Naslednja tematika so bili migranti. Papež je najprej izrazil svojo hvaležnost Italiji in Grčiji, ker sta jim odprli srce. Ob tem pa je poudaril, da mora odprtost upoštevati tudi zmožnost sprejema posamezne države. Pri tem je, po njegovih besedah, potrebna preudarnost. Ni dovolj, da se migrante samo sprejme, ampak jih je potrebno integrirati. Sveti oče je še pozval k spremembi v skupinski zavesti v odnosu do Afrike. Mnogo držav gre namreč na to celino z namenom, da jo izkorišča in ne da bi ji pomagale, da bi rasla.

Najbolj me je ganilo, da so očetje in mame k meni dvigovali svoje otroke
Ob koncu pogovora z novinarji pa se je papež ponovno zahvalil zgledu kolumbijskega ljudstva ter zaključil s podobo, ki mu je najbolj ostala v teh dneh: »Najbolj me je ganilo, da so očetje in mame dvigovali svoje otroke, da bi jih papež videl in blagoslovil. Kakor da bi želeli reči: "To je moj zaklad, to je moje upanje, to je moja prihodnost. Jaz verjamem vanjo." To me je zelo ganilo. Nežnost. Oči tistih očetov in mamic. Čudovito. To je simbol, simbol upanja prihodnosti.«








All the contents on this site are copyrighted ©.