Mednarodni dan izginulih oseb. Papež: Kristus v trpečih bratih in sestrah

VATIKAN (sreda, 30. avgust 2017, RV) – Danes poteka mednarodni dan Združenih narodov, posvečen izginulim osebam. Sveti oče pogosto opozarja na trpeče brate in sestre ter spominja, na v njih trpi sam Jezus Kristus. Na letošnjo cvetno nedeljo je izpostavil, da je Jezus »navzoč v številnih naših bratih in sestrah, ki danes prenašajo trpljenje kakor On. Trpijo zaradi suženjskega dela, trpijo zaradi družinskih dram, trpijo zaradi bolezni; trpijo zaradi vojn, terorizma, zaradi koristi primejo za orožje in pobijajo. Možje in žene, ki so prevarani, oskrunjeni v svojem dostojanstvu, izločeni. Jezus je v njih, v vsakemu od njih. In s tem iznakaženim obličjem, s tem zdelanim glasom prosi, nas prosi, da ga pogledamo, prepoznamo, ljubimo.«

Med eno od svojih prvih jutranjih homilij v kapeli Doma svete Marte je papež takole pridigal: »Ob vstajenju so rane od bičanja in trnove krone, modrice od udarcev popolnoma izginile z Jezusovega telesa. A želel je ohraniti rane od žebljev. Rane so pravzaprav njegova molitev posredovanja pri Očetu.  Jezus kaže Očetu svoje rane in tako posreduje za nas, ko prosimo v njegovem imenu. To je novost, o kateri nam govori Jezus. Imeti zaupanje v njegovo trpljenje, imeti zaupanje v njegovo zmago nad smrtjo, imeti zaupanje v njegove rane.

Te Jezusove rane nas opogumljajo v molitvi. Mnogokrat se sicer med molitvijo dolgočasimo, vendar pa molitev ni v tem, da prosimo to ali ono. Molitev je posredovanje Jezusa, ki je pred Očetom in mu kaže svoje rane. Molitev k Očetu v Jezusovem imenu nas usmerja iz nas samih, molitev, ki nas dolgočasi, je vedno znotraj nas, kot misel, ki pride in gre. A resnična molitev pomeni izstopiti iz nas samih proti Očetu v Jezusovem imenu, je 'eksodus' iz nas samih.

Da bi prepoznali Jezusove rane na nebu, da bi se naučili prepoznavati te duhovniške rane, rane molitvenega posredovanja, moramo izstopiti iz sebe proti ranam naših bratov in sester. Če nam ne uspe izstopiti iz sebe k bratu v stiski, bolnemu, nevednemu, revnemu, izkoriščanemu, če nam ne uspe ta izhod iz nas samih k tem ranam, se ne bomo nikoli naučili svobode, ki nas vodi v izhod iz sebe in k Jezusovim ranam. Obstajata namreč dva izhoda iz nas samih: proti Jezusovim ranam in proti ranam naših bratov in sester. Ravno to je tista pot, ki jo Jezus želi v naši molitvi. To je nov način molitve, molitve z zaupanjem in pogumom, ki nam daje vedeti, da je Jezus pred Očetom in mu kaže svoje rane. Prav tako je molitev v ponižnosti tistih, ki se napotijo iskat Jezusove rane v bratih in sestrah v stiski, ki še vedno nosijo križ in ga še vedno niso premagali, kot ga je premagal Jezus.«