Katoliška skupnost v Mjanmaru z velikim veseljem pričakuje papeža

VATIKAN (torek, 29. avgust 2017, RV) – Papež Frančišek prihaja v Mjanmar kot glasnik miru, da bi podprl kristjane in pozval k spravi. Tako je dejal tajnik apostolske nunciature v Mjanmaru Dario Paviša na tiskovni konferenci v Yangonu, ko je naznanil papeževo apostolsko potovanje v Mjanmar. Potekalo bo od 27. do 30. novembra letos in se nadaljevalo z obiskom Bangladeša.

Paviša je za Radio Vatikan dejal, da je »katoliška skupnost novico sprejela z velikim veseljem. Zanje je to nekaj novega. Vidi se, da imajo veliko dobre volje, obenem pa da potrebujejo podporo pri organizaciji.« Spomnil je, da je katoliška Cerkev v Mjanmaru imela posebno izkušnjo priprave velikega dogodka lansko leto, ko je minevalo 500 let od prihoda katoliške vere v državo. »Ta papežev obisk bo velika potrditev njihove vere,« je zatrdil in dodal, da so odzivi zares zelo pozitivni, zadovoljni so tako škofje kot župniki.

Po Paviševih besedah je na novinarski konferenci v Yangonu, med katero so včeraj naznanili papeževo potovanje, bilo navzočih veliko novinarjev, kar za Mjanmar kot budistično državo pomeni, da je veliko zanimanje za papežev obisk. »Gre za nekaj novega, ne samo za katoliško Cerkev, ampak tudi za vlado in ves narod, ki zelo potrebuje mir in ljubezen, kar je tudi uradno geslo potovanja.« Ob papeževem prihodu so mjanmarski škofje izdali posebno pismo, ki ni namenjeno le katoličanom, ampak prav tako vsej družbi in vsem ljudem. Škofje so izpostavili, da papež prihaja kot »glasnik miru, da bi spodbudil k spravi med različnimi etničnimi skupinami«. V Mjanmaru namreč obstaja osem glavnih in 135 manjših etničnih skupnosti, ki zagotovo potrebujejo podporo svetega očeta, je pojasnil Paviša.

Budisti predstavljajo versko večino in jih je okoli 90 odstotkov. A brez manjšin, to so katoličani, muslimani in hindujci, ni mogoče doseči sprave. »V ta proces morajo biti vključeni vsi. Predvsem katoliška Cerkev pa je na poseben poklicana, da se še glasneje oglasi v zvezi s spravo med različnimi etnijami in tudi med različnimi verstvi.«

O papeževem pozivu k molitvi in pomoči v zvezi s preganjanji muslimanske etnične skupine Rohingja v Mjanmaru je Paviša dejal, da »je papeževa beseda vedno dobro sprejeta, še posebej ko govori o spravi in miru«. Mjanmar ima veliko malih etničnih skupin, ki trpijo enako kot Rohingja in pomembno je, da se govori o tem trpljenju.

Mjanmar pa je pred dobrima dvema tednoma dobil tudi prvega apostolskega nuncija msgr. Paula Tschanga In Nama. Po več letih pogovorov so 4. maja letos bili vzpostavljeni diplomatski odnosi med Mjanmarom in Svetim sedežem. Zato so tudi politični predstavniki izrazili veliko zadovoljstvo, ko je papež Frančišek sprejel povabilo za obisk države. Navzočnost nuncija v državi bo prav tako olajšala delovanje katoliške Cerkve. Katoličani predstavljajo manjšino in jih je okoli 700.000. »Potrebujemo torej uraden glas, ki lahko vedno spregovori o svojem delu in pojasni, kdo so katoličani, kdo je sveti oče in kaj je Sveti sedež, kakšno je delo in poslanstvo, ki ju katoliška Cerkev lahko izvaja v tej državi,« je zatrdil.