Meeting v Riminiju. Papež: Izostriti pogled, da bi videli znamenja potrebe po Bogu

RIMINI (nedelja, 20. avgust 2017, RV) – Danes se je začel Meeting v Riminiju, srečanje, ki se letos odvija že 38. po vrsti v italijanskem mestu Rimini v organizaciji gibanja Občestvo in osvoboditev. Tema letošnjega Meetinga je Kar podeduješ od svojih očetov, si moraš zaslužiti, da bi prejel. Dogodek se je začel z dopoldansko sveto mašo, ki jo je daroval riminijski škof Francesco Lambiasi. Prebral je tudi sporočilo, ki ga je v papeževem imenu poslal vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Papež Frančišek vabi organizatorje, udeležence in prostovoljce Meetinga, »naj izostrijo pogled, da bi videli mnoga – bolj ali manj jasna – znamenja potrebe po Bogu kot zadnjem smislu življenja ter bi tako lahko osebam ponudili živi odgovor na velika vprašanja človeškega srca«.

Tema letošnjega srečanja v Riminiju je povabilo, da si ponovno prisvojimo svoje izvore znotraj osebne zgodovine. Predolgo se je namreč mislilo, da dediščina naših očetov lahko ostane z nami kakor zaklad, ki ga je dovolj varovati, da bi plamen ohranili prižgan. A tisti ogenj, ki je gorel v srcih naših predhodnikov, je počasi oslabel. Kardinal Parolin izpostavi, kako je ena od omejitev sedanjih družb to, da ima malo spomina, da se zapušča, kar je bilo pred nami kakor neko nekoristno in težko breme. Vse to ima težke posledice, pri čemer Parolin izpostavi vzgojo novih generacij. »Kot kristjani ne gojimo nobenega nostalgičnega umikanja v preteklost, ki je več ni. Raje z zaupanjem gledamo naprej. Nimamo prostorov, ki bi jih ščitili, kajti Kristusova ljubezen ne pozna nepremagljivih ovir. Živimo v času, ki je naklonjen Cerkvi v izhodu, a Cerkvi, ki je bogata s spominom, vsa spodbujena z vetrom Duha, da gre v srečanje s človekom, ki išče razlog za življenje.«

Vatikanski državni tajnik spomni na bolezen, ki lahko prizadene krščene in ki jo papež Frančišek imenuje »duhovni Alzheimer«. Kaže se v tem, da pozabimo zgodovino svojega osebnega odnosa z Bogom, tisto prvo ljubezen, ki nas je osvojila in nas naredila za njegove. Če postanemo »razspominjeni« našega srečanja z Gospodom, nismo več prepričani v nič. In tako nas napade strah, ki blokira vsako naše gibanje. Če zapustimo varno pristanišče našega odnosa z Očetom, postanemo žrtev kapric in trenutnih želja, sužnji »lažnih neskončnosti«, ki sicer obljubljajo nebeškost, a nas razočarane in žalostne prepustijo mučnemu iskanju nečesa, kar bi nam napolnilo prazno srce. In kako se izogniti temu »duhovnemu Alzheimerju«? Obstaja samo ena pot: aktualizirati začetke, »prvo Ljubezen«, ki pa ni nek govor ali neka abstraktna misel, ampak je Oseba. Hvaležen spomin na ta začetek zagotavlja potreben zagon za soočanje z vedno novimi izzivi, ki zahtevajo prav tako nove odgovore. Pri tem pa je pomembno vedno ostali odprti za presenečenja Duha, ki veje, kjer hoče.