Msgr. Celestino Migliore o Parolinovem obisku Rusije: Prispevek k dialogu in sodelovanju

VATIKAN (sobota, 19. avgust 2017, RV) – Apostolski nuncij v Moskvi msgr. Celestino Migliore upa, da bo Parolinov obisk Rusije, na programu od 21. do 24. avgusta, olajšal dialog in sodelovanje med katoliško in pravoslavno cerkvijo ter prav tako prispeval k rešitvi mnogih mednarodnih napetosti. V pogovoru za Radio Vatikan je spomnil na zgodovinsko srečanje papeža Frančiška in patriarha Kirila v Havani lansko leto ter izpostavil skupne korake, ki sta jih opravili obe cerkvi. Dotaknil pa se je tudi delikatne mednarodne situacije, v kateri ima Moskva ključno vlogo, pri tem pa pojasnil vlogo Svetega sedeža.

Kardinal Parolin po nuncijevih besedah v Moskvo prihaja kot posrednik papeževe zaskrbljenosti zaradi sedanjih različnih svetovnih kriz. »Sveti sedež z veliko pozornostjo in zaskrbljenostjo spremlja vse te situacije in želi dati svoj prispevek za njihovo mirno razrešitev, pri čemer apelira na dobro voljo, različne možnosti in dogovore med največjimi akterji na mednarodni sceni,« zatrjuje msgr. Migliore, ki je v preteklosti bil tudi stalni opazovalec Svetega sedeža pri ZN v New Yorku.

O srečanju državnega tajnika z ruskimi oblastmi, ki igrajo posebno vlogo na mednarodni ravni, msgr. Migliore pravi, da je »vloga Svetega sedeža ohraniti odprta vrata za srečanje, dialog in odnos z vsako državo, kulturo in verstvom, istočasno pa spodbuditi k opustitvi ideoloških pregrad, ki pogosto pačijo realnost«.

V zvezi z odnosi med katoliško in rusko pravoslavno cerkvijo msgr. Migliore meni, da ima po lanskem srečanju med papežem Frančiškom in patriarhom Kirilom ta obisk kardinala Parolina pomembno težo: »Obisk je deležen velikega pričakovanja tako s strani katoličanov kot s pravoslavne strani.« Eno od pomembnih področij sodelovanja je tudi zmanjšanje razhajanj o določenih vprašanjih, da bi se tako prej prišlo do odgovorov na krize, izzive in nevarnosti, ki jih imamo na različnih koncih sveta. Migliore je kot primer navedel »ozaveščanje mednarodne skupnosti o vprašanju preganjanja kristjanov na Bližnjem vzhodu in oblikah pomoči zanje«.

»Želim si, da bi ta obisk povečal medsebojno poznavanje in spoštovanje med dvema krščanskima skupnostma,« pove msgr. Migliore. Dodaja, da se lahko, se morajo in se odvijajo skupne pobude na kulturni, verski, socialni in humanitarni ravni, ki pomagajo k medsebojnemu približevanju. Pobuda, ki najbolj ustreza dosegi tega cilja, pa je po nuncijevem prepričanju ustvarjanje mnenja med vsemi prebivalci, da nimamo več razloga za strah pred drugim. »Obstaja sicer preteklost, ki obtežuje, a obstaja tudi neodložljivost sedanjosti in prihodnosti, ki nas poziva, naj gremo naprej in pustimo za sabo obtožbe iz preteklosti.«