FILIPINI (petek, 11. avgust 2017, RV) – Nadškof Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, se je prejšnje dni mudil na Filipinih. Katehiste tamkajšnje Cerkve je spodbudil, naj pri svojem delu naredijo korak od izpolnjevanja vloge k izpolnjevanju poslanstva. Na Filipinih je namreč pred kratkim bilo ustanovljeno narodno združenje katehistov, imenovano Nac-Phil.
Biti katehist – sprejeti poslanstvo
Kot poroča vatikanski časnik L'Osservatore Romano, je nadškofa Fisichello v to azijsko
državo povabil škof Robert C. Mallari, ki pri Filipinski škofovski konferenci vodi
komisijo za katehezo in katoliško vzgojo. »Delo, ki ga opravljamo, nas pogosto
vodi bolj v istovetenje z našo vlogo, ki jo imamo v družbi,« je dejal nadškof
Fisichella med sveto mašo, ki jo je daroval v Manili. Katehisti se namreč lahko znajdejo
v skušnjavi, da v tej svoji vlogi vidijo delo, ki zahteva povračilo. A drugače je
za tistega, ki odkrije, da je pred njim poslanstvo, ki ga mora opraviti. »Vloga
ima namreč delovni čas, poslanstvo pa zahteva darovanje vsega življenja,« je
zatrdil nadškof. Poleg tega, je nadaljeval, »ko Bog vstopi v življenje oseb, pred
njegovim razodetjem ne obstaja nobena alternativa. Ko Bog govori, se kot primeren
in ustrezen odgovor zahteva vera. Vera pomeni sprejeti poslanstvo, ki ga Bog zaupa
vsakemu med nami.«
Pomembna vloga trajne formacije
Novo združenje katehistov na Filipinih v središče svojega delovanja postavlja predvsem
formacijo, pri tem pa sodeluje z nekaterimi visokošolskimi ustanovami, kjer potekajo
ustrezna izobraževanja. Med temi je tudi univerza De La Salle. In ravne te tematike
se je dotaknil nadškof Fisichella med pozdravnim nagovorom predstavnikov škofij, združenj,
gibanj in redovnih skupnosti, ki so se v okviru predstavitve združenja katehistov
Nac-Phil udeležili simpozija na temo Katehisti – graditelji občestva, zastopniki
obnove.
»Včasih verjamemo,« je zatrdil Fisichella, »da je kateheza nek skupek praks in dejavnosti, ki jih je treba uresničiti, medtem ko bi se študij in formacija morala nanašati samo na intelektualno področje.« Misliti, da formacija pomeni le sedeti za mizo z odprto knjigo v rokah, da bi se pripravili na nek izpit ali predavanje, pomeni, da nismo prav razumeli vrednosti vzgoje in izobraževanja. Nadškof Fisichella je pojasnil, kako gre dejansko za to, da v rokah držimo Božjo besedo, ki tako postane hrana našega življenja. »Živa beseda, ki je sestavljena iz oznanila, iz vedno globljega razumevanja njenega izvornega smisla, iz posredovanja, ki iz roda v rod najde vedno bolj ustrezne in vsaki dobi lastne oblike.« Kot to tudi potrjuje posinodalna spodbuda o Božji besedi Verbum Domini, je ravno formacija omogočila mnogim skupnostim, da so dale življenje 'šolam evangelija', molitvam 'lectio divina', 'laboratorijem vere' in mnogim drugim pobudam, ki bogatijo bližnjo zgodovino in spodbujajo širjenje katehez.
Katekizem katoliške Cerkve vedno aktualen
Nadškof je spomnil, da se simpozij filipinskih katehistov umešča v pomemben trenutek,
ko Cerkev praznuje petindvajseto obletnico izdaje apostolske konstitucije Fidei
depositum za objavo Katekizma katoliške Cerkve. Dejal je, da medtem ko se časovno
vedno bolj oddaljujemo od drugega vatikanskega koncila, istočasno narašča potreba
po ohranjanju živega nauka, saj Katekizem katoliške Cerkve ostaja trajni sad koncila.
Po nadškofovih besedah o tem pričuje tudi stalno zanimanje, ki ostaja navzoče v krščanskih
skupnostih, kar je vodilo tudi do prevoda Katekizma v več kot šestdeset jezikov.
Poznati skrivnost, v katero verujemo
V nadaljevanju govora je nadškof Fisichella opozoril na tendenco, ki je močno razširjena
v naših dneh, da namreč biti kristjan ni odvisno od poznavanja vsebin Katekizma. Po
njegovem prepričanju je to zelo nevarno, pri tem pa pojasnil, da se dejanje, s katerim
verujemo, upravičuje ravno s poznavanjem skrivnosti, na katero pristajamo. V moči
tega poznavanja, verovanje postane svobodno dejanje osebe in ne neka utrujena gesta
pripadnosti in tradicije. Nadškof je spomnil na apostolsko spodbudo Evangelii
gaudium, ki po njegovih besedah predstavlja pomembno točko za ugotavljanje močne
vezi, ki združuje katehezo z evangelizacijskim poslanstvom Cerkve.
Kateheza ni samo priprava na sprejem zakramentov
Od tu je prešel na pomembno vlogo nove evangelizacije, ki lahko pomaga preseči sedanjo
težavo, ki se pojavlja v različnih Cerkvah, morda tudi v Cerkvi na Filipinih, in pogosto
omejuje katehezo na golo pripravo za sprejemanje zakramentov. Kot je izpostavil Fisichella,
takšno stališče danes kaže na svoje omejitve. Če je kateheza namenjena samo za sprejem
zakramentov, lahko pričakujemo, da bo po koncu tečaja krščanskega uvajanja formacija
zbledela. Čas je, da se zavestno usmerimo v trajno formacijo, ki je namenjena vsem
vernikom, pri čemer je pomembno upoštevati različne ravni in metodologije dela, obenem
pa težiti k ponujanju razumevanja krščanske skrivnosti, ki vodi v verodostojno življenje,
skladno z vero. Ni slučaj, da vedno pogosteje prihaja do prošenj po katehumenatu,
ki postavlja v ospredje izbiro vere, ki se jasno odloča za trajno poznavanje in pričevanje
krščanskega življenja.
Kateheza in neposredna izkušnja skupnosti
Ob koncu govora je nadškof Fisichella še izpostavil, kako se kateheza najbolje izraža
tam, kjer se jo živi kot »trenutek skupnosti« in kjer si verniki med seboj
pomagajo živeti vero ter o njej pričevati vsak dan tam, kamor so poklicani, tako v
družini kot v službi. Čeprav se lahko zdi paradoksalno, je pripomnil, je tudi privatno
učenje o veri vedno skupnostno dejanje. Eklezialna poteza namreč po svoji naravi pripada
h katehezi. Zato je vedno dobro, da kateheza omogoča neposredno izkušnjo skupnosti.
Subjekt kateheze je krščanska skupnost, ker je vedno dejanje posredovanja vere, je
pojasnjeval nadškof. V tem smislu postane delovanje evangelizacije služenje, ki ga
skupnost čuti kot svojo lastno odgovornost. Sicer pa noben katehist ne opravlja svojega
dela na zaseben način, ampak vedno znotraj Cerkve in v imenu Cerkve, je še dodal Fisichella.
All the contents on this site are copyrighted ©. |