Kardinal Tagle o Azijskem dnevu mladih: multikulturno v duhu srečanja postane medkulturno

VATIKAN (ponedeljek, 7. avgust 2017, RV) – Med 30. julijem in 6. avgustom je v mestu Yogyakarta na indonezijskem otoku Java potekal 7. azijski dan mladih. Dogodek, ki ga vsaka tri leta organizira Zveza azijskih škofovskih konferenc, je tokrat potekal pod naslovom Veselje evangelija v multikulturnem kontekstu. Letos se ga je udeležilo več kot 2100 mladih, skupaj z 52 škofi in 6 kardinali, 158 duhovniki in 29 redovnicami. Nekateri mladi so že našli svojo pot, mnogi pa jo še iščejo, vendar pa bo za vse odločilna izkušnja Azijskega dneva mladih. Tako je pogovoru za RadioVatikan poudaril kardinal Luis Antonio Tagle, nadškof Manile in predsednik Caritas Internationalis:

Multikulturno pomeni tudi multireligiozno in medkulturno
»Ti dnevi so namenjeni mladim azijske celine. Sam se tovrstnega srečanja udeležujem tretjič. V Indoneziji je bila tema srečanja poslanstvo mladih v multikulturni družbi. Za nas multikulturno pomeni tudi multireligiozno; vendar pa v duhu srečanja in občestvenosti multikulturno postane medkulturno; multireligiozno postane medversko. Duh dialoga je zelo pomemben za nas v Cerkvi v Aziji. Za mlade je pomembno, da pričnejo s to kulturo in držo dialoga, vrednotenja različnosti: različnost ni razlog za razdeljenost, ampak eden izmed razlogov za bogastvo civilizacije v družbi.«

Indonezija zgled v medverskem dialogu
V nadaljevanju je kardinal Tagle spregovoril o Indoneziji kot primeru države, v kateri je zelo prisoten medverski dialog. V mnogih azijskih državah se namreč srečujejo s precejšnjimi težavami na tem področju. Tudi na Filipinih, ki je edina država na tej celini, kjer kristjani niso v manjšini, je zelo prisotna nevarnost radikalizma. »Zgodovina Indonezije je zelo pomenljiva za celotno Azijo. Njeni utemeljitelji, očetje Indonezije, so želeli, da bi država ostala multikulturna in multireligiozna; da bi v njej spoštovali svobodo vesti in verskega izražanja. In do sedaj, hvala Bogu in človeškemu duhu, ki je prisoten v tej veliki državi, je bilo to uspešno. Za nas je to pomemben zgled. Naj povem primer otoka Mindano na jugu Filipinov, kjer zdaj obstaja velik problem glede oboroženih spopadov. Vem, da je tam nekaj oseb, ki prihajajo iz  Indonezije – gre za osebe dobre volje, ki se tudi zavedajo, da je pot dialoga težka – in pomagajo filipinski vladi in prebivalcem Mindana.«

Da bi izkušnja periferije postala razlog za misijonarsko spodbudo in sočutje
Ob koncu pa je nadškof v Manili odgovoril na vprašanje, koliko se preko srečanja tudi mladi Azijci čutijo okrepljeni v želji, da bi bili aktivni katoličani na periferijah sveta, o katerih pogosto govori papež Frančišek: »Ta izkušnja, biti na periferiji družbe, naj bi postala razlog, misijonarska spodbuda za to, da bi mogli z očmi vere videti druge osebe na periferijah. Gre za državo, kjer je sicer ena večinska vera, vendar pa so znotraj nje nekatere osebe, ki se nahajajo na ekonomski, kulturni in socialni periferiji. Upamo, da bo izkušnja tega, da so v manjšini, na periferiji družbe, za mlade postala razlog za misijonarsko spodbudo ter sočutje do drugih oseb, ki trpijo in so zapuščene.«