S papežem Frančiškom skozi minuli teden (31. julij 2017 – 5. avgust 2017)

Krst kot vrata upanja: Kristjani ne podležejo noči, ampak upajo v zoro
»Kaj pomeni biti kristjani? Pomeni gledati luč, še naprej izpovedovati vero v luč, tudi kadar svet zagrinjata noč in tema.« Tako je zatrdil papež Frančišek med katehezo, ko so se po enomesečnem poletnem premoru v minulem tednu znova začele redne sredine avdience. »Kristjani niso osvobojeni teme, tako zunanje kakor notranje. Ne živijo zunaj sveta. Vendar pa so po Kristusovi milosti, prejeti v krstu, 'usmerjeni' moški in ženske: ne verujejo v temo, ampak v svetlobo dneva; ne podležejo noči, ampak upajo v zoro; smrt jih ne potolče, ampak hrepenijo po vstajenju; ne uklonijo se zlu, saj vedno zaupajo v neskončne zmožnosti dobrega.«

To pa je naše krščansko upanje. Jezusova luč, zveličanje, ki nam ga Jezus prinaša s svojo lučjo in nas rešuje iz teme. Smo tisti, ki verujejo, da je Bog Oče: to je luč! Nismo sirote, imamo Očeta in naš Oče je Bog. Verujemo, da se je Jezus spustil med nas, da je hodil v našem življenju, ko je bil blizu predvsem najbolj ubogim in slabotnim: to je luč! Verujemo, da Sveti Duh nenehno deluje za dobro človeštva in sveta, in da bodo celo največje bridkosti zgodovine presežene: to je upanje, ki nas razvnema vsako jutro! Verujemo, da bodo vsaka naklonjenost, vsako prijateljstvo, vsaka dobra želja, vsaka ljubezen, celo tisti najdrobnejši in zanemarjeni, nekega dne našli svojo izpolnitev v Bogu: to je moč, ki nas spodbuja, da z navdušenjem sprejemamo svoje vsakdanje življenje! In to je naše upanje: živeti v upanju in živeti v luči, živeti v luči Boga Očeta, v luči Jezusa Zveličarja, v luči Svetega Duha, ki nas spodbuja, da gremo v življenju naprej.

Kolikor več Jezusove luči imamo mi, kristjani, kolikor več Jezusove luči je v življenju Cerkve, bolj je ta živa. Življenje Cerkve je okuženje z lučjo.

Prvoligašem Borussia Mönchengladbach: Po meri človeka
V sredo se je papež Frančišek srečal tudi z nemškim nogometnim prvoligašem Borussia Mönchengladbach. Poudaril je, da se njihova nogometna ekipa odlikuje po tem, da je »po meri človeka« ter po tem, da je naklonjena družinam. Nogometaše pa je tudi povabil, naj si še naprej prizadevajo biti športniki dobrega in miru, ki ju današnji svet tako zelo potrebuje.

Papeževa sporočila: Marija, moč Božje ljubezni, mir
V minulem tednu pa je sveti oče napisal tudi nekaj sporočil. Prvo je bilo namenjeno mladim Brazilcem, zbranim v marijanskem svetišču v Aparecidi. V pismu jim papež piše, da je Marija dragocen zgled za vse mlade in da jim pomaga hoditi po poti življenja: »Dragi prijatelji, sredi negotovosti vsakdana, sredi nestalnosti, ki jo porajajo krivične situacije okoli vas, ste lahko prepričani, da je Marija znamenje upanja, ki vas spodbuja z velikim misijonarskim zagonom. Ona pozna izzive, ki jih živite. S svojo pozornostjo in s svojo materinsko skrbjo vam daje razumeti, da niste sami.« Nadalje papež Frančišek mlade Brazilce še vabi, da bi dopustili, da bi srečanje z Marijo iz Aparecide preoblikovalo njihova srca: »Naj Ona preoblikuje 'mreže' vaših življenj – mreže prijateljev, družbene mreže, materialne in virtualne mreže – resničnosti, ki so pogosto razdeljene, v nekaj pomenljivejšega: naj postanejo skupnosti! Misijonarske skupnosti v izhodu! Skupnosti, ki so luč in kvas pravičnejše in bolj bratske družbe.«

Preko pisma je svoje pozdrave papež Frančišek poslal tudi Kolumbovim vitezom na 135. vrhovnem zboru. Med drugim spominja na temo njihovega letošnjega zbora: Prepričani o Božji ljubezni in moči. Ta tema nakazuje skrivni vir celotnega krščanskega življenja in poslanstva: »Naše prepričanje, da Božja odrešilna ljubezen, razodeta v smrti in vstajenju njegovega Sina ter ki jo je v naša srca izlil Sveti Duh – ta ljubezen nas spodbuja, da veselo novico o odrešenju delimo z vsakim moškim in vsako žensko.« Vsi kristjani, resnično prepričani o neskončni moči Božje ljubezni, še poziva sveti oče, naj se borijo proti razvijanju globalne kulture brezbrižnosti, ki škartira poslednje med našimi brati in sestrami.

Vsa verstva morajo »moliti in delati skupaj za mir«, si prizadevati ponovno obnoviti »harmonijo na mnogih delih sveta, ki so ranjeni zaradi vojn in terorizma«. Tako pa je zapisal papež Frančišek v pismu ob 30. molitvenem srečanju za mir na gori Hiei v Kjotu na Japonskem. To letno versko srečanje, pravi papež, pomenljivo »vpliva na izgradnjo tistega duha dialoga in prijateljstva, ki omogoča pripadnikom različnih svetovnih religij, da skupaj iščejo nove poti za mir v naši človeški družini«. Prav molitev je po besedah svetega očeta tista, ki »navdihuje in podpira naše prizadevanje za mir, saj pomaga poglobiti naše medsebojno spoštovanje, okrepi vezi ljubezni med nami ter spodbuja k odločnemu prizadevanju za pravične odnose in bratsko solidarnost«.

Molimo za umetnike današnjega časa
V tem prvem avgustovskem tednu pa je bil navsezadnje objavljen tudi video, posvečen papeževemu molitvenemu namenu za ta mesec. Le-ta nas vabi k molitvi »za umetnike današnjega časa, da bi dela njihove genialnosti pomagala vsem odkriti lepoto stvarstva«.