Spominjamo se posvetitve rimske bazilike Marije Velike

VATIKAN (sobota, 5. avgust 2017, RV) – Na današnji dan se spominjamo posvetitve rimske bazilike Marije Velike. Omenjena cerkev je bila zgrajena sredi četrtega stoletja in velja za prvo Marijino svetišče na zahodu.

Znana je tudi pod imenom sv. Marija Snežna, in sicer zaradi legende, ki govori o njenem nastanku. Zgodba pripoveduje, da je patricij Janez s privoljenjem svoje žene sklenil, da bo, ker nista imela otrok, deviško Mater napravil za dedinjo svojega velikega premoženja. Oba z ženo sta goreče molila, da bi spoznala, kako naj bi uporabila svoje premoženje Mariji v čast. V noči s 4. na 5. avgust leta 358 jima je Marija v sanjah naročila, naj sezidajo cerkev na mestu, kjer bodo naslednji dan našli novozapadli sneg. Enake sanje je imel isto noč tudi tedanji papež Liberij, ki je naslednje jutro dobil sporočilo patricija Janeza. Papež je šel v spremstvu duhovščine in ljudstva v slovesni procesiji še isto jutro na grič Eskvilin, ki je bil pokrit s snegom, in tam zaznamoval prostor za zidanje Marijine cerkve.

Svetišče, ki ga lahko občudujemo danes, so začeli graditi leta 431, v času papeževanja papeža Siksta III. V novozazidani kamen so vklesali besede: Devica Marija je Božja Mati – gre za dogmo, ki so jo razglasili na koncilu v Efezu.

Cerkev pod glavnim oltarjem hrani relikvije jaslic, znamenita pa je tudi milostna podoba Matere Božje, imenovana Salus Populi Romani (Marija, Rešiteljica rimskega ljudstva). Legenda pripoveduje, kako se je Marija, ki so se ji Rimljani priporočali pred to podobo, izkazala za rešiteljico zlasti očitno v času kuge leta 593. Tudi papež Frančišek se rad zaustavi v molitvi pred Marijino podobo v pavlinski kapeli. Dan po izvolitvi za papeža je tam Mariji izročil svoj pontifikat, tja pa se odpravi tudi pred vsakim mednarodnim apostolskim potovanjem. Na Marijin oltar položi cvetje v barvi zastave države, kamor odhaja, v zahvalni molitvi pred Marijino podobo pa se ustavi tudi po povratku v Rim.

Sveti oče je o njej povedal sledeče: »Marija, rešiteljica rimskega ljudstva je mama, ki nam pomaga v rasti, podarja nam zdravje pri soočanju in premagovanju težav, podarja nam zdravje, ko nas dela svobodne za dokončne odločitve. Je mama, ki nas uči, da bi bili rodovitni, odprti za življenje. Uči nas, da bi bili rodovitni v dobrem, v veselju, upanju, da ne bi nikdar izgubili upanja, da bi dajali življenje drugim, fizično in duhovno življenje.«

4. maja 2013 se je papež Frančišek v baziliki Marije Velike udeležil molitve rožnega venca, med katero je spregovoril tudi o pomenu materinstva. Takole je dejal: »Mama pomaga otrokom, da rastejo in želi si, da rastejo dobro. Zato jih vzgaja, da se ne bi vdajali lenobi, da se ne bi prepustili lagodnemu življenju, kjer bi se zadovoljili le z imetjem stvari. Mama skrbi za otroke, da vedno bolj rastejo, da postanejo močni, sposobni sprejeti odgovornosti, se angažirati v življenju in stremeti k velikim idealom. Marija pa v nas dela ravno to, pomaga nam, da rastemo v človečnosti in v veri ter da ne padamo v skušnjavo biti mlačni ljudje in kristjani. Pomaga nam, da bi živeli odgovorno, stremeč vedno višje.«