Kardinal Amato: P. Pija je po poteh svetosti vodila ljubezen

SAN GIOVANNI ROTONDO (sobota, 29. julij 2017, RV) – Dobri pastir, ki išče in reši izgubljeno ovco; usmiljeni Samarijan, ki zdravi rane prizadetih; usmiljeni Oče, ki pričakuje izgubljenega sina in ga ob njegovi vrnitvi objame; dobri Sodnik, ki ne dela razlik med osebami in katerega sodba je pravična. To so štiri evangeljske podobe, povezane s p. Pijem iz Pietrelcine in predvsem z njegovim poslanstvom spovedovanja.

Opredelil jih je kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, ko je 28. julija daroval sveto mašo v kraju San Giovanni Rotondo. In sicer ob sklepu praznovanja stote obletnice prihoda p. Pija v ta samostan na polotoku Gargano.

P. Pija je po poteh svetosti vodila ljubezen
Med homilijo je kardinal izhajal iz poudarka, da je svetost v udejanjanju evangeljskih blagrov, v uresničevanju nove postave ljubezni, ki nam jo je dal Jezus. Prav ta ljubezen je p. Pija vodila po poteh svetosti. V prvi vrsti je šlo za ljubezen do Boga, ki je bil kompas svetnikovega življenja. P. Pij je bil popolnoma osredotočen na Boga, ljubil ga je, molil k njemu, v njegovi prisotnosti je živel vsakdan svojega darovanja. Molitev, evharistično obhajanje in adoracija, darovanje: to so bile koordinate njegovih dni. Konkretno obliko pa so te koordinate dobivale s pokorščino evangeliju in redovnemu pravilu, s soglasnostjo s poklicanostjo kapucinov, z zvestobo duhovniškim dolžnostim, z vedrim in celo radostnim sprejemanjem telesnega ter moralnega trpljenja, s poslušnostjo cerkvenemu nauku in predstojnikom.

Tenkočuten, krotak in obziren
Ta goreča ljubezen do Boga je p. Pija posledično naredila sprejemajočega in velikodušnega do bližnjega, do tistega, ki je potreboval odpuščanje, razsvetljenje, vodstvo ali spodbudo. Njegovo vedenje, ki se je po Amatovih besedah včasih zdelo odljudno, je bil zgolj način, kako se ubraniti pred agresivnostjo in fanatizmom. V resnici je bil p. Pij tenkočuten, krotak in obziren. Zaradi svoje tenkočutnosti so ga srečanja z grešniki in trpečimi včasih ganila do solz. Vsem, od katerih je bil deležen težkih žalitev in obrekovanja, je odpustil z velikodušnostjo. Tudi v odnosu do sobratov je vedno izražal naklonjenost in ljubeznivost; večkrat jih je razveselil z duhovitimi šalami, polnimi evangeljske modrosti. Kardinal Amato je nato spomnil, da je bil za p. Pija domač človek celo papež, da je zmeraj spraševal po njem in do njega gojil nežno ljubezen.

Vernike je vzgajal preko zakramenta spovedi
Kot k dobremu pastirju so k p. Piju prihajale po pomoč osebe vseh slojev. Ljudje so prihajali tudi od daleč, da bi kontemplirali človeka, katerega obličje je spominjalo na križanega Kristusa in katerega srce je bilo polno gorečnosti, kakor Božje srce. Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov je zatem še poudaril, da pa je bilo nadnaravno sredstvo, ki ga je p. Pij uporabljal za zdravljenje ran greha, predvsem zakramentalna spoved. Le-ta je dušam povrnila moč in navdušenje. Preko zakramenta spovedi je vernike vzgajal za dobro evangeljsko življenje. Kakor Jezus, dobri pastir, je izgubljene ovce pripeljal nazaj v stajo, ko jih je privedel k spreobrnjenju in spravi. Ta njegov apostolat pa je bil še toliko bolj prepričljiv, ker je on sam predstavljal vzor svetniškega življenja.