Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 16. nedeljo med letom

Mdr 12,13.16-19
Zakaj razen tebe ni boga, ki bi se zavzel za vse,
da bi mu ti moral dokazovati, da ne sodiš krivično.
Počelo pravičnosti je namreč tvoja moč
in to, da vsemu gospoduješ, stori, da vsemu prizanašaš.
Svojo moč razkazuješ tistim, ki ne verjamejo
v popolnost tvoje mogočnosti,
in tem, ki jo priznajo, očitaš predrznost.
Ti pa si gospodar moči, zato sodiš milo
in nas vodiš z veliko prizanesljivostjo,
zakaj kadar koli hočeš, ti je moč na razpolago.
S takim ravnanjem si svoje ljudstvo poučil,
da mora pravični biti prijatelj ljudi.
Svojim otrokom vlivaš veliko upanje,
ker daješ po grehu čas za spreobrnjenje.

Rim 8,26-27
Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo.

Mt 13,24-43
Podal jim je drugo priliko in rekel: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko pa je bilje zraslo in šlo v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«

Še drugo priliko jim je podal in rekel: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svoji njivi. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje od zelišč in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.«

In povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«

Vse to je Jezus povedal množicam v prilikah in ničesar jim ni govoril brez prilike, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi:
Odprl bom svoja usta v prilikah,
izrekel bom, kar je skrito od začetka sveta.

Tedaj je odpustil množice in šel v hišo. Njegovi učenci so pristopili k njemu in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi.« Odgovoril je in rekel: »Sejalec dobrega semena je Sin človekov. Njiva je svet. Dobro seme so sinovi kraljestva, ljuljka pa sinovi zla. Sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli. Kakor torej pobirajo ljuljko in jo sežigajo v ognju, tako bo ob koncu sveta. Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je v spotiko, in tiste, ki ravnajo nepostavno. Vrgli jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Takrat se bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, naj posluša.«

Razlaga cerkvenih očetov
Origen pravi: »Dobro seme so otroci kraljestva, saj vse, kar se porodi dobrega v človeški duši, je posejano po Božji besedi in postane sad Božjega kraljestva.« Kromacij Oglejski pa pravi: »Hudič najde način, da poseje v tistih ljudeh, ki spijo, ljuljko. Vtihotapi se v tiste, ki so kakor uspavani zaradi nemarne lenobe.« Oba pa pravita, da »bo setev ob koncu časov.« Sv. Hieronim svari: »Ne smemo prehitro izrekati sodb, prepustimo Bogu dokončno sodbo, ko bo dan poslednje sodbe.« Origen k temu dodaja: »Angeli in služabniki Besede bodo zbrali iz vsega Kristusovega kraljestva vse škandale navzoče v dušah in jih bodo sežgali v ognjenih pečeh.«

Sv. Hilarij iz Poitiersa in sv. Janez Krizostom razlagata »o gorčičnem zrnu, ki je bilo posejano na polju, saj tam začne rasti in postane večje kot katera koli rastlina.« Sv. Hieronim pojasni: »Verniki prejmejo zrno pridiganja ter ga hranijo z življenjskim sokom vere. Tako začne rasti na njivi njihovega srca.« Sv. Hilarij iz Poitiersa nadaljuje: »Ptice neba so začele gnezditi na vejah drevesa, o katerih lahko razumemo, da so apostoli, ki so se v moči Kristusove moči razvejali in razširili.« Sv. Janez Krizostom o naslednji priliki pravi: »Kakor se kvas razširi po vsem testu, ne da bi ga ne bilo več, ampak počasi spremeni vse testo v njegovem bistvu, tako se isto zgodi med oznanjevanjem evangelija.« Origen nadalje pravi: »Če hočemo slišati Jezusa, ne kakor množice, ki jih je On zapustil, ko je vstopil v hišo, si moramo prevzeti držo, ki je več kot drža množice, tako, da se mu pridružimo.« Ko je sv. Avguštin razlagal to priliko, je pripomnil: »da so mnogi najprej ljuljka in zatem postanejo dobra pšenica« ter dodal »če teh, ko so bili hudobni, ne bi potrpežljivo trpeli, ne bi prišli do hvalevredne spremembe« (Quaest. septend. in Ev. sec. Matth., 12, 4: PL 35, 1371).

Misli Benedikta XVI.
Glavna tematika evangelija današnje nedelje je ravno Nebeško kraljestvo. Nebo naj ne razumemo samo kot višino, ki je dviguje nad nami, saj je namreč tak brezmejni prostor tudi v človekovi notranjosti. Jezus primerja Nebeško kraljestvo z njivo pšenice, da bi nam pomagal razumeti, kako je v nas posajeno nekaj majhnega in skritega, ki pa ima v sebi neukrotljivo življenjsko moč. Kljub vsem oviram se bo seme razvilo in sad bo zorel. Ta sad bo dober samo, če je bilo zemljišče življenja obdelovano po božji volji. Zato nas Jezus v priliki o dobrem semenu in ljuljki (prim. Mt 13,24-30) opominja, da je potem, ko je gospodar posejal njivo, 'medtem ko so vsi spali', prišel 'njegov sovražnik' in posejal zel. To pomeni, da moramo biti pripravljeni varovati milost, ki smo jo prijeli na dan krsta tako, da gojimo vero v Gospoda, ki preprečuje, da bi zlo pognalo korenine.

Dragi prijatelji, Knjiga modrosti, iz katere je današnje prvo berilo, nakaže to razsežnost božanskega Bitja: 'Zakaj razen tebe ni boga, ki bi skrbel za vse... Počelo pravičnosti je namreč tvoja moč in to, da vsemu gospoduješ, stori, da vsemu prizanašaš' (Mdr 12,13.16). Psalm 86 to potrjuje: 'Zakaj ti, Gospod, si dober in odpuščaš, ti si poln dobrote do vseh, ki te kličejo' (Ps 86,5). Če smo torej otroci tako velikega in dobrega Očeta, iščimo, da mu bomo podobni! To je bil namreč namen Jezusovega pridiganja, saj je namreč rekel tistim, ki so ga poslušali: 'Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče' (Mt 5,48).