Kardinal Parolin: Giorgio La Pira in njegovo prizadevanje za mir

RIM (nedelja, 16. julij 2017, RV) – »Božja Beseda je bila vir in kriterij presojanja Božjega služabnika Giorgia La Pire.« 13. julija je bilo v Rimu predstavljeno delo z naslovom: Z La Piro v Vietnamu. Avtor knjige je Mario Primicerio. Na predstavitvi v dvorani italijanske poslanske zbornice pa je sodeloval tudi vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin.

Giorgio La Pira je bil italijanski politik in profesor, ki je živel med letoma 1904 in 1977. Med letoma 1961 in 1965 je bil župan mesta Firence. Deloval pa je tudi kot pravnik, poslanec, član ustavodajne skupščine ter podtajnik ministrstva za delo in socialno zavarovanje. Predstavljena knjiga je njegov popotni dnevnik, ki je nastal med 19. oktobrom in 14. novembrom leta 1965. In sicer med potovanjem v Vietnam, med katerim se je zaustavil v Varšavi, Moskvi in Pekingu. Namen te njegove poti je bil spodbuditi mir.

Preroški priokus
V svojem prispevku med predstavitvijo dela je kardinal Parolin opredelil nekaj značilnosti tega Božjega služabnika, od katerega smrti bo novembra letos minilo štirideset let. Med drugim je poudaril, da je bil njegov pogled vedno usmerjen k potrebam ubogih. Njegovo neutrudno in daljnovidno prizadevanje za mir je bilo »posledica njegove negovane duhovnosti«. V njegovi izjemni osebnosti je mogoče zaznati »preroški priokus«, ki odkriva nove poti. Izstopajo tudi odlike »velikega politika«, ki tvega, da ne bo razumljen s strani tistih, ki nimajo tako pronicljivega pogleda, kakor ga ima sam, in ne dojamejo globine ter resničnosti njegovih intuicij. Njegova osebnost, njegova politična in cerkvena zavzetost, je danes aktualna bolj kot kdajkoli prej, je poudaril kardinal Parolin.

Molitev in prizadevanje za mir
Nato je spomnil, da je njegovo politično delovanje, še posebej prizadevanje za mir, vedno spremljala molitev. Ta se je v njem spremenila v konkretno delovanje. O tem med drugim pričujejo opombe v njegovem popotnem dnevniku. Le-te kažejo, da je bila molitev del vsakega njegovega dne, četudi polnega obveznosti. Istočasno pa so priča njegove globoke zavesti o trpljenju, ki ga s seboj prinašajo vojne. Pravna vrednost miru po njegovem prepričanju ni mogla biti opredeljena drugače kakor v povezavi s temeljnim načelom vrednosti človeške osebe. Le-ta je bila v središču njegovih misli, izražala pa se je preko spodbujanja miru kot učinkovite zaščite temeljnih pravic.

Iz njegovega posredovanja za mir v Vietnamu je razvidno njegovo prepričanje, da vrnitev miru ni zgolj problem posameznega naroda, ampak je svetovni problem.

Najbližji bratje so ubogi
La Pira se je veliko posvečal tudi ubogim, zlasti kot župan. Osebno je bil v stiku z osebami, ki so bile brez stanovanja, zdravil, oblačil ali hrane. To je bila temeljna izkušnja tudi za njegovo politično delovanje. Prepričan je bil, da mora biti krščanski duh usmerjen k trpečim bratom, kakor železo privlači magnet. Resnico evangelija je ta Božji služabnik izkusil tako, da je sam živel ubogo z ubogimi in da si je na miroljuben način prizadeval za mir.

Njegovo sporočilo je poziv, namenjen svetu politike in vsakemu državljanu, da bi šli onstran meja posameznih narodov, da bi tako človeška družina lahko skupaj živela v miru in vesoljnem bratstvu. »Najbližji bratje« pa so bili zanj ubogi. Vatikanski državni tajnik je zaključil, da nas na to navsezadnje spominja tudi sveti oče, ki je v poslanici za prvi svetovni dan ubogih zapisal, da naj bo le-ta poziv naši vesti vernikov, da bi bili vedno bolj prepričani, kako nam delitev z ubogimi omogoča razumeti evangelij v njegovi najgloblji resnici. Ubogi niso problem, je zapisal papež. So zaloga, iz katere lahko zajemamo, da bi sprejeli in živeli bistvo evangelija.