Spremljamo obisk kardinala Sandrija v Ukrajini

UKRAJINA (ponedeljek, 17. julij 2017, RV) – Kardinal Sandri, prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve, je danes sklenil svoj obisk v Ukrajini. V soboto se je srečal z grkokatoliškim metropolitom Volodymyrjem Viytyshynom, zatem pa se pridružil vernikom na romanju v narodnem marijanskem svetišču v Zarvanytsiji. Tam je potekalo nočno bedenje, ki je bilo zaznamovano z neprenehno molitvijo, spovedovanjem in s pesmijo.

NEDELJA, 16.7.2017
Če nas Jezus ozdravi v globini, se more vse naše življenje vedno preroditi
Nedeljsko jutro so pričeli s hvalnicami, ob 8.30 pa se je s procesijo začela slovesna božanska liturgija, ki jo je vodil višji nadškof Sviatoslav Shevchuck. Poleg kardinala Sandrija je somaševalo veliko škofov ter nekaj sto duhovnikov in redovnikov. Nadškof Shevchuk se je v homiliji navezal na evangeljski odlomek, v katerem Jezus ozdravi hromega. Poudaril je, da nas je Jezus prišel rešit greha, ki je korenina vsakega drugega zla; če dopustimo, da nas Jezus ozdravi v globini, se more vse naše življenje, tako družinsko kot tudi življenje naroda, vedno preroditi.

Obisk kardinala Sandrija znamenje papeževe očetovske skrbi
Pred zaključnim blagoslovom je nadškof ponovno predstavil kardinala Sandrija ter povzel postaje njegovega obiska v Ukrajini, s katerimi je želel objeti vse prebivalce in vse področje kot romar miru in sprave. Preko njega se je zahvalil papežu Frančišku, saj je prisotnost kardinala prefekta v Ukrajini dodatno znamenje njegove očetovske skrbi za trpeče ljudstvo.

Nagovor kardinala Sandrija: romanje nam daje gotovost, da nismo sami
Zatem je zbrane nagovoril tudi kardinal. Spomnil jih je, da nam romanje poleg tega, da je izraz vere v Gospoda in izročitev Marijini priprošnji, daje gotovost, da nismo sami. Kristus namreč ostaja zvest svoji obljubi, da bo z nami do konca sveta, Marija pa še naprej s svojim duhovnom materinstvom, ki ji ga je zaupal Sin pod križem, spremlja ves svet.

Prositi Gospoda, naj pomnoži našo vero
Navezujoč se na evangeljski odlomek je kardinal spomnil, da Jezus hromega ne ozdravi zato, ker bi ga prosil – kot vidimo v drugih odlomkih –, ampak zato, ker je videl vero tistih, ki so ga prinesli predenj. To je tudi povabilo za vsakega vernika, da bi prosil, Gospoda, naj pomnoži njegovo vero. Romanje pa vabi, da bi dali svoje srce in življenje na razpolago Kristusu, da bi mogli tudi mi, vsak v svojem poklicu, kakor Marija odgovoriti »zgodi se mi po tvoji besedi«.

Si želiš pred Gospodom prizadevati, da se boš uril v 'moči odpuščanja'?
Vse krščene, po besedah kardinala Sandrija, Jezus kliče, da se na nek način udeležimo njegove moči odpuščanja in ozdravljanja. V zakramentalni obliki je pridržana duhovnikom, tista vsakdanja v odnosu do drugih pa zadeva vsakega izmed nas. Kardinal je pri tem zastavil naslednje vprašanje: »Si se danes pripravljen odreči vsakršnemu občtuku sovraštva ali zamere, ki drži tvoje srce zvezano? Si želiš pred Gospodom prizadevati, da se boš uril v 'moči odpuščanja', h kateremu se zavežemo, ko se obračamo na Boga z molitvijo očenaša "odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom"? Kakšne reke milosti bodo lahko privrele iz tega dneva, če bi vsak zmogel uresničiti vsaj eno dejanje sprave in miru, začenši s svojo družino!«

Poleg molitve za mir tri pomembne obletnice
Zatem je kardinal prisotnim povedal, da je prišel v Ukrajino, da bi z vsem narodom – posebej z grkokatoliško cerkvijo – podelil veselje in žalost ter prinesel bližino in blagoslov papeža Frančiška. Spomnil je, da tokratno romanje ne poteka le v znamenju molitve za dar miru v državi, ampak tudi v znamenju pomembnih obletnic: spomin na 150-letnico kanonizacije sv. Jozafata, ki je sovpadala z blagoslovom kron, ki sta bili nameščeni na ikono Marije z Jezusom v Zarvanytsiji, ter na 125-letnico rojstva kardinala Josyfa Slipjija. Pri tem je spomnil na besede, ki jih je papež Janez Pavel II. kardinalu Slipjiju namenil med škofovskim posvečenjem msgr. Myroslava Lubachivskyja kot metropolita Filadelfije novembra 1979. Kardinal Sandri jih je vzel za svoje, saj meni, da le-te tudi danes izrazijo občutje papeža Frančiška in vesoljne Cerkve v odnosu do cerkve v Ukrajini. Poudaril je globoko spoštovanje ter njihovo zvestobo Petru in njegovim naslednikom, pa tudi prizadevanje za resnico in ljubezen.

Molitev za mlade Ukrajince
Svoj nagovor je kardinal Sandri sklenil z naslednjimi besedami: »Mariji skupaj s molitvijo za mir v Ukrajini izročamo tudi posebno prošnjo za mlade te države. Vedno ljubimo in poslušajmo Božjo Mater: ona nas bo naučila, kako naj bo naše življenje iskren in velikodušen dar Bogu  in bratom. Spodbudila nas bo, da bomo v Kristusu iskali polnost življenja in veselja. Kakor je rekel sv. Janez Pavel II. mladim Ukrajincem leta 2001: "Tako boste v Cerkvi nova generacija svetnikov vaše zemlje, zvesti Bogu in človeku, apostoli evangelija," predvsem med mladimi in med tistimi, ki so izgubili upanje. Naj nam ona, ki je vsa sveta, pomaga vedno ponavljati v srcu besede, ki so tudi izpoved vere vašega filozofa Hryhorija Skovoroda: "Vse mine, vendar pa je Božja ljubezen tista, ki na koncu vsega ostane. Vse mine, razen Boga in ljubezni." Na svidenje, Devica iz Zarvanytsije, prosi svojega Sina za nas, prosi za mir na tej zemlji ter vedno varuj našega papaeža Frančiška in njegovo blaženost Sviatoslava. Amen.«

Kardinal Sandri je v nedeljo zvečer obiskal še grkokatoliško katedralo v Lvovu.

ČETRTI DAN, 14.7.2017
Četrti dan obiska kardinala Sandrija, prefekta Kongregacije za vzhodne Cerkve, je bil zaznamovan predvsem s srečanji z verniki in prebivalci Kramatorska, Slavjanska ter Donbasa. Gre za območji, ki sta bili ponovno osvojeni po okupaciji leta 2014 ter za t.i. 'sivo področje' ob meji.

Vera v Gospoda kljub težavam biser, za katerega je bilo vredno še naprej živeti
Dan se je pričel z obhajanjem božanske liturgije v leseni kapeli sv. Elija v Kramatorsku. Poleg mnogih duhovnikov so se je udeležili tudi grkokatoliški in latinski verniki z okoliškega področja. Višji nadškof Sviatoslav Shevchuk je v kratki homiliji razmišljal o evangeljskem odlomku, ki Božje kraljestvo primerja z dragocenim biserom. Z ganjenostjo se je spomnil svojih prvih obiskov na tem področju po začetku spopadov in kasnejši ponovni osvojitvi ter mnogih zgodb trpljenja, ki jih je videl ali o katerih so mu pripovedovali. Tudi na kapeli, kjer so obhajali liturgijo, so še vidna znamenja krogel, ki so jo poškodovale. Nadškof je poudaril, da je dejstvo, da skupaj obhajajo liturgijo, dokaz, da je bila kljub vsem velikim težavam vera v Gospoda za vsakega izmed njih biser, za katerega je bilo vredno še naprej živeti. Ob tem se je zahvalil duhovnikom eksarhata za pričevanje junaške predanosti, ki so jo pokazali v teh letih.  

Pričevanja, sodelovanje med grkokatoliškimi in latinskim duhovnikov
Kardinal Sandri je med zajtrkom prisluhnil pričevanjem duhovnikov. Nekateri izmed njih so bili na seznamu tistih, ki naj bi jih separistične sile ustrelile; drugi so pustili poslanstvo v zahodni Ukrajini ter začeli služiti kot vojaški kaplani, da bi bili blizu mnogim vernikom, ki so bili v kratkem času poklicani braniti državo. Pomenljiva je bila tudi prisotnost mladega duhovnika latinskega obreda, ki je bil v zaporu več kot 6 mesecev. Tam si je prizadeval nuditi duhovno pomoč sojetnikom, ne glede na njihovo veroizpoved. Danes je kaplan v vojaški bolnišnici ter deluje tako med grkokatoliki kot tudi med verniki latinskega obreda.

Upanje v prihodnost sprave in miru
Kardinal Sandri je poudaril, da pripovedi, ki jih je slišal, dajejo upanje v prihodnost sprave in miru; upanje v obnovitev novega življenja, prav zahvaljujoč trdnosti, ki so jo pokazali v času stiske. 

Center Karitas v Kramatorsku: delilci usmiljene ljubezni in pomoči
Zatem je obiskal center Karitas v mestu Kramatorsk, kjer mu je odgovorni duhovnik predstavil zgodovino in dejavnosti centra: razdeljevanje paketov z živili, pomoč pri iskanju zaposlitve za tiste, ki so morali zapustiti svoje domove, duhovna in psihološka pomoč pri soočanju s posttravmatskim stresom po bombardiranjih in napadih v zadnjih letih. Poudarili so predvsem vlogo žena in mater, brez katerih veliko dejavnosti ne bi bilo mogočih. Kramatorski center Karitas nudi pomoč tudi prebivalcem t.i. 'sivih področij' Donbasa – obiščejo jih nekajrat na teden in takrat si morajo nadeti neprebojni jopič in čelado. Kardinal se je sodelavcem zahvalil za služenje, ki ga opravljajo, ter jih poimenoval »delilci usmiljene ljubezni in pomoči.« Poudaril je, da je delo za mir preko dejavne ljubezni pomembnejše od kakršnekoli stiske, ki jo doživljajo.

Slovjansk: center Karitas edini, ki nudi brezplačno strokovno spremljanje otrok
Popoldan se je delegacija na poti v Kharkiv ustavila v Karitasovem centru  v Slovjansku, kjer je kardinala poleg zaposlenih in gostov sprejel tudi podžupan mesta. Po kratkem postanku v kapeli je prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve prisluhnil pripovedim nekaterih, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Kardinal je vse povabil, naj ne čakajo, da bo mir padel z neba kakor padalo, ampak naj ga vsak dan sprejmejo kot dar – začenši z malimi izbirami. Obenem jih je spodbudil, naj kljub temu ne prenehajo vpiti, da bi mogli tisti, ki imajo v rokah usodo narodov, zamenjati smer in iskati mir. Karitasov center v Slovjansku je edini, ki nudi brezplačno strokovno spremljanje otrok, ki so doživeli travme zaradi vojne. Ti so za kardinala in nuncija pripravili lepo praznovanje, saj so jima pokazali tudi svoje risbe, zapeli pesmi, hkrati pa tudi iskali besedo tolažbe in spodbude.

Redovnice sv. Jožefa: verouk in formacija mladih
Ob povratku v Kharkiv je kardinal obiskal edino hišo, ki je last eksarhata. V njej živijo redovnice sv. Jožefa, ki so bile ustanovljene v 19. stoletju v Ukrajini in so danes prisotne tudi v Braziliji, na Poljskem in v Kanadi. Posvečajo se predvsem verouku in formaciji mladih. V pričakovanju zaključka gradbenih del katedrale in pastoralnega centra večino dejavnosti za otroke in mlade izvajajo v svoji hiši. Kardinal se jim je zahvalil ter poudaril, da je bil v teh dneh ganjen, ko je pri bogoslužjih videl veliko otrok in mladih, kar po njegovem mnenju v zahodni Evropi ni tako pogosto. Spodbudil jih je, naj varujejo dragoceni zaklad, ki ga je Gospod položil v grškokatoliško cerkev v Ukrajini.

TRETJI DAN, 13.7.2017
13. julija, ko po julijanskem koledarju obhajajo praznik svetih apostolov, si je najprej ogledal, kako napreduje gradnja katedrale eksarhata v Kharkivu. Po tradicionalnem sprejemu, med katerim so kardinalu ponudili kruh in sol, je skupaj s škofi odšel v kripto, kjer je potekala božanska liturgija. Le-ta je bila še posebej slovesna, saj se je pričela s posvetitvijo oltarja in cerkve.

Zaradi ljubezni do resnice ne moremo sprejeti tišine glede konflikta v Ukrajini
Med homilijo je kardinal Sandri dejal, da »nam ljubezen do resnice, ki so nam jo zaupali apostoli, preprečuje, da bi sprejeli tišino glede konflikta v Ukrajini, glede trpljenja, ki je prizadelo na deset tisoče oseb. Ne moremo se pretvarjati, da ne vidimo vdov in sirot, otrok, ki težko nadaljujejo šolanje in so med odraščanjem pogosteje poslušali udarce topov kot zvonov; ostarelih, ki s težavo preživijo, mladih, ki se morajo boriti: na bojišču ne umirajo mogočniki, ki se menjavajo na oblasti, ampak tisti, ki so obljuba in prihodnost naroda. Ne želimo pristati na pat pozicijo mednarodne skupnosti, na nezaupanje glede sporazumov, ki so bili sklenjeni, vendar pa pogosto sistematično kršeni. Želimo mir in želimo biti pripravljeni prehoditi pot sprave, ki jo je potrebno prehoditi skupaj. S svojo besedo in dejanji dejavne ljubezni nas k temu spodbuja tudi papež Frančišek,« je zbrane vernike spomnil prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve.

Ob koncu je blagoslovil še križe, ki jih bodo namestili na kupolo katedrale ter pri tem dejal: »Naj nas ti križi vsak dan spominjajo, da je vse naše življenje – tako osebno, družinsko, skupnostno in celo življenje naroda, od svojih globin do višin prežeto in zaznamovano s skrivnostjo Kristusa – Križanega, a tretji dan Vstalega, ki živi vekomaj.« 

Nadškof Shevchuk: grškokatoliška prisotnost ni proti nobeni cerkvi, posebej ne pravoslavni
Med zaključnim pozdravom se je nadškof Shevchuk zahvalil vsem prisotnim ter poudaril, da so bili priče zgodovinskemu dnevu. Posvetitev grkokatoliške katedrale na ozemlju, kjer ta Cerkev do sedaj ni bila prisotna, je potrebno po njegovih besedah brati predvsem kot služenje in pastoralno pomoč, ki jo nameravajo zagotoviti vernikom – lastno cerkev, da ne bi ostali brez potrebne duhovne oskrbe. Prisotnost cerkve, predvsem pa žive krščanske skupnosti želi biti preko dejavne ljubezni znamenje za vse tiste, ki še ne poznajo Boga v družbi, ki je še vedno zaznamovana z leti ateističnega komunizma; prav tako želijo, da bi se mogli tisti, ki v srcu čutijo duhovno žejo, odločiti za nov korak ter se odžejati. Nadškof je še spomnil, da je Kharkiv univerzitetno mesto ter tako izpostavil pomen duhovnega spremljanja mladih, ki so upanje za prihodnost Ukrajine. Poudaril je, da grškokatoliška prisotnost ni proti nikomur in proti nobeni cerkvi, posebej ne pravoslavni.

Kramatorsk, srečanje z eksarhom in duhovniki
Po kosilu je kardinal Sandri odšel v Kramatorsk, kjer so ga sprejeli nekateri duhovniki skupaj z eksarhom Donetska, msgr. Stephanom Meniokom. Gre za eno izmed prvih mest, ki je padlo v roke separatističnih sil in kjer se še danes vidi znamenja spopadov. Kardinal se je srečal z grkokatoliškimi in enim latinskim duhovnikom, ki so več let delovali na tem področju. Med njimi je bil tudi starejši duhovnik, ki je bil v času Sovjetske zveze dolgo v zaporu in deportiran.

DRUGI DAN, 12.7.2017
Drugi dan obiska v Ukrajini se je kardinal Sandri najprej udeležil božanske liturgije v kijevski katedrali Vstajenja. Ta je bila še posebej slovesna, saj se po julijanskem koledarju 12. julija obhaja praznik svetih Petra in Pavla. Prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve je na začetku homilije najprej spomnil na zgodovinski obisk papeža Janeza Pavla II. v Ukrajini leta 2001, med katerim je tudi sam spremljal svetega očeta. Zatem je zbranim vernikom prenesel osebne pozdrave, bližino, objem in molitev papeža Frančiška in njegovo zagotovilo, da niso sami ter da imajo posebno mesto v njegovem srcu.

Homilija v katerdrali
Kardinal je v homiliji poudaril, da ne smemo dopustiti, da bi bilo bogoslužno dejanje oddaljeno od našega življenja. »Tisti kruh želi biti danes še bolj zamešen iz naših bolečin; tistih, ki smo jih doživeli in jih doživljamo, kakor Pavel, od zunaj: s strani tistih, ki so morda v preteklosti ali sedanjosti uporabili nasilje, preganjanje, zapor; pa tudi tistih, ki jih doživljamo od znotraj s strani tistih, ki bi morali biti bratje zaradi pripadnosti enemu narodu in veri; ki bi morali služiti skupnemu dobremu odkrito in pošteno; ki bi lahko služili edinosti in spravi in ne razdeljenosti in nasilju... Naj Duh Vstajenja poživi ne samo darov pri evharistični daritvi, ampak preko njih tudi naše življenje,« je še dodal kardinal Sandri ter zbrane povabil, naj skupaj izpovejo vero v Jezusa – Pot, Resnico in Življenje –  z besedami svetega Petra, ki so jih slišali v evangeliju: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.«

Televizijski intervju
Po božanski liturgiji so somaševalci in verniki odšli v procesiji v kripto, kamor so pred nekaj tedni pokopali kardinala Lubomyra Husarja. Zatem je kardinal Sandri odšel na nadškofijo, kjer je imel televizijski intervju. V njem je poudaril, da Ukrajine ne smemo gledati kot na dve različni realnosti, jo deliti na vzhod in zahod, ampak je potrebno v veri razmišljati na način, ki povezuje. Pri tem je spomnil, da je v teh dneh Marija tista, ki jih združuje, saj bodo v svetišče v Zarvanytsiji prišli mnogi verniki tako z vzhoda kot z zahoda. »Vsi skupaj smo poklicani živeti upanje v prihodnost miru in sprave. Celotna katoliška Cerkev v državi je poklicana živeti vero, upanje in ljubezen,« je še poudaril.

Obisk hiše kardinala Husarja in kosilo v semenišču
Po intervjuju je kardinal na kratko obiskal hišo, kjer je do smrti živel kardinal Husar, ter kosil v bližnjem semenišču, ki ga bodo, skupaj s cerkvijo, otvorili septembra.

Srečanje s tistimi, ki so morali leta 2014 zapustiti svoje domove
Z nuncijem in višjim nadškofom je kardinal nato poletel v Kharkiv na vzhodu Ukrajine. Tam je najprej obiskal strukturo Karitas, ki jo vodi grkokatoliška Cerkev. V njej so nastanjeni otroci in odrasli, ki so morali zapustiti svoje domove po začetku spopadov leta 2014. V treh letih je 72 zaposlenih ter preko 50 prostovoljcev zahvaljujoč Karitasu in drugim organizacijam na različne načine pomagalo več kot 40.500 osebam. Pretresljivo je, da je med prostovoljci kar nekaj takih, ki so morali tudi sami zapustiti domove ter so se odločili pomagati tistim, ki so se znašli v isti situaciji. Kardinal se jim je v imenu papeža Frančiška zahvalil ter spomnil na nov motu proprio o darovanju življenja, ki je bil objavljen dan pred tem. V njem sveti oče osvetli podaritev svojega življenja za druge kot pot resnične svetosti. Prefekt kongregacije za vzhodne Cerkve je ob koncu zbrane povabil, naj živijo globoko enost med dejanjem konkretne dejavne ljubezni, ki jo živijo vsak dan ter med notranjo hrano, ki jo prejemamo od Gospoda pri molitvi in bogoslužju.

PRVI DAN, 11. julij
11. julija, na dan, ko smo po latinskem koledarju v Cerkvi obhajali god sv. Benedikta, opata in sozavetnika Evrope, se je s prihodom na kijevsko letališče pričel obisk kardinala Leonarda Sandrija v Ukrajini. S temi besedami se začne uradno poročilo Kongregacije za vzhodne Cerkve o dogajanju prvega dneva obiska.

Molitev in cvetje za žrtve spopadov leta 2014
Njenega prefekta sta skupaj s spremstvom sprejela apostolski nuncij msgr. Claudio Guggerotti in višji nadškof Sviatsolaw Shevchuk. Kardinal Sandri se je na kratko ustavil na nunciaturi, zatem pa odšel v Maidan, kjer se je zaustavil v tihi molitvi pri velikem križu, ki je obdan s podobami žrtev spopadov iz začetka leta 2014. V spomin nanje je položil cvetje in prižgal svečo. Višji nadškof je spomnil na te žalostne dogodke nedavne zgodovine države ter na darovanje življenja mnogih mladih kot željo po novem začetku. Kardinal in nuncij sta v pogovoru spomnila na besede iz evangelija: nihče nima večje ljubezni, kakor je to – dati življenje za svoje prijatelje. Prav tako sta omenila to, kar je sveti oče le nekaj ur pred tem podaril premišljevanju Cerkve preko apostolskega pisma v obliki motu proprio Maiorem ac dilectionem O darovanju življenja.     

Spomin na gladomor, namenoma organizirano lakoto. 7 milijonov žrtev
Zatem se je delegacija odpravila do narodnega muzeja posvečenega holodomoru oz. gladomoru. Šlo je za veliko namenoma organizano lakoto v Ukrajini, ki je zaradi Stalinove odločitve med letoma 1929 in 1933 privedla do smrti sedmih milijonov oseb. Oblasti so namreč predvsem prebivalcem po vaseh, ki so se preživljali s kmetijstvom, na silo zasegle vsa živila. Na površju muzeja je bronast kip deklice, ki je močno izčrpana zaradi prisilne lakote. Predenj so položili sveče in ikebano z žitnim klasjem. V podzemnem delu muzeja so na ogled nekatere podobe, ki prikazujejo življenje vasi in družin pred t.i. 'lakoto', v središču spominskega kompleksa pa je križ. Obešen je nad velikim zabojnikom, v katerem je zbranih sedem milijonov pšeničnih zrn. Le-ta predstavljajo življenja tistih, ki so umrli zaradi pomanjkanja zaradi hudobije diktatorja, ki je povrh vsega tudi obogatel, saj je prodajal pšenico s področja tedanje Ukrajine v tujino. Kardinal Sandri je z vsemi prisotnimi zmolil molitev, nato pa so si ogledali register z imeni umrlih. Muzej obiskuje predvsem veliko romarjev iz vseh koncev Ukrajine, ki se tako spominjajo svojih dragih. Predstavniki muzeja pa so poudarili, da se do leta 2003, ko je OZN objavila izjavo glede gladomora v Ukrajini, o tem zločinu proti človeštvu v mednarodni skupnosti ni govorilo.     

Zadnja postaja prvega dneva obiska v Ukrajini pa je bil obisk na nadškofiji, kjer se je kardinal Sandri srečal še s štirimi škofi, med katerimi je bil tudi msgr. Ivan Devčić, reški nadškof, ki je v teh dneh na obisku ukrajinske grkokatoliške Cerkve.