2017-07-08 13:29:00

Turčija: Srečanje umbrijskih škofov s patriarhom Bartolomejem


TURČIJA (sobota, 8. julij 2017, RV) – Umbrijski škofje so se ta teden mudili na romanju v Turčiji. Z njimi je bil tudi kardinal Gualtiero Bassetti, nadškof v Perugi in predsednik Italijanske škofovske konference. Romanje se je sklenilo v znamenju prijateljstva in bratstva. Škofje so se namreč včeraj srečali s carigrajskim ekumenskim patriarhom Bartolomejem. V pravoslavni cerkvi v Istanbulu so se udeležili bogoslužja v bizantinskem obredu, ob koncu katerega je patriarh Bartolomej škofe pozdravil in spomnil na svoj nedavni obisk Assisija in Perugie, izrazil pa je tudi svojo bližino vsem prizadetim v potresu.

Patriarh Bartolomej: Brez molitve ni mogoče
»V imenu svetega Benedikta iz Norcie in svetega Frančiška iz Assisija, iz starodavnega srca Italije, smo prinašalci sporočila in hrepenenja po miru in dobrem,« je dejal patriarh umbrijski delegaciji škofov. Spregovoril je o resnih problemih in izzivih, pred katerimi se nahaja današnji svet, pri tem pa izpostavil migracijo in sprejemanje beguncev: »Kot kristjani namreč ne moremo molčati pred krivičnostmi sveta, epohalnimi pretresi teh zadnjih let, s strašno tragedijo migracije ljudi, ki bežijo pred egoistično ekonomijo, zaradi katere so premnogi prikrajšani za najbolj temeljne potrebe in dostojanstvo, da smo vsi podobe Boga.« Po Bartolomejevih besedah se moramo skupaj soočiti s sprejemanjem migrantov, kar včasih povzroča težave in nezaupljivost pri narodih, ki se prevečkrat znajdejo sami pred velikim prihodom moških, žensk, otrok, ostarelih, brez finančne podpore in brez dolgoročnih načrtov, s katerimi bi našli ustrezne rešitve za vse. Ekumenski patriarh se je v nagovoru dotaknil tudi razmer, v katerih se nahajajo kristjani na Bližnjem vzhodu, ki bežijo pred vojno ter rasnimi in verskimi diskriminacijami. »Prisiljeni so zapustiti zibelko krščanstva in Cerkve prvih stoletij. Pogosto se čutijo zapuščeni od bratskih držav, t.i. krščanskih. Tako zelo nujno je tisto močno orožje, kar je molitev,« je izpostavil patriarh. »Četudi bi imeli vse ekonomske možnosti na svetu, a bi pozabili na molitev, bi bili kakor telo brez duše.«

Kardinal Bassetti: Prizadevanje za dialog ljubezni
Kardinal Bassetti se je patriarhu Bartolomeju zahvalil za topel sprejem in duhovno bližino ter spomnil na dva velika pastirja, Pavla VI. in Atenagora, ki sta sredi prejšnjega stoletja začela novo ekumensko obdobje in presegla starodavne ovire ter bila pripravljena pogumno stopiti na pot sprave, s čimer sta izrazila ljubezen, ki mora povezovati kristjane. »V šoli teh dveh velikih očetov po veri, si prizadevamo napredovati v dialogu ljubezni, in goreče molimo, da bi nam bil kmalu podarjen dan, ko bi se skupaj zbrali ob svetem kelihu,« je dejal kardinal Bassetti. Pritrdil je tudi patriarhovi zaskrbljenosti za begunce: »To je drama mnogih oseb, ki trkajo na vrata Evrope. Cerkve v Italiji se neprestano trudijo, da bi jih sprejeli na dostojen in varen način.«

Obisk pravoslavnega patriarhata v Faneru
Italijanski škofje so med svojim romanjem obiskali tudi samostansko pokopališče v Balikliju, kjer je pokopan carigrajski patriarh Atenagora in drugi nadškofje. Obisk se je sklenil na sedežu pravoslavnega patriarhata v Faneru, kjer so si izmenjali pozdrave in se obvezali, da bodo nadaljevali pot ekumenizma in bratstva, ki so ji v vseh teh letih sledili z mnogimi srečanji in ob mnogih priložnostih za dialog med grško-pravoslavno Cerkvijo in rimsko Cerkvijo, pri čemer so se spomnili srečanj med patriarhom Bartolomejem in papežem Frančiškom.

Molitev za preganjane kristjane
Obisk se je sklenil v katedrali svetega Jurija v Faneru, kjer je potekala skupna molitev v spomin na mnoge zveste kristjane, ki so na mnogih koncih sveta, predvsem pa na Bližnjem vzhodu, dali svoje življenje v veri v Kristusa. »Kljub postopni izolaciji in zmanjševanju vpliva, nezadostnim sredstvom in revščini kristjanov, se vera in upanje nista nikoli zmanjšala. S pospeševanjem iniciativ za doseganje vsekrščanske enosti, nadaljujemo pot modernega ekumenskega gibanja,« je dejal patriarh.

Istanbul: Cerkev svetega Antona odprta za vse
V Istanbulu so se škofje srečali tudi s katoliško skupnostjo, in sicer v cerkvi svetega Antona, ki jo v središču mesta vodijo minoriti. Svete maše se tukaj obhajajo vsak dan v italijanskem in turškem jeziku. Ob prazniki so maše tudi v angleščini in poljščini za vernike različnih narodnosti, med katerimi mnogi prihajajo iz Nigerije in drugih afriških držav ter s Filipinov. Župnija svetega Antona je najpomembnejša med trinajstimi katoliškimi župnijami, ki spadajo pod apostolski vikariat v Istanbulu, kjer živi petnajst tisoč katoličanov. K njim lahko prištejemo še katoličane armenskega, sirskega in kaldejskega obreda. Cerkev svetega Antona je prav tako med najbolj znanimi v Turčiji. Leta 1906 so jo zgradili minoriti. Obiskujejo pa jo ne samo katoličani, ampak tudi verniki drugih verstev, tako judje kot muslimani, ki pridejo prosit za pogovor, molitev ali blagoslov. »Odnosi so dobri in dialog je z vsemi stalen in miren, tako z verniki kot nevernimi osebami ter tudi mnogimi drugimi, ki sicer niso verni, a so prijatelji,« je dejal p. Antonio Baulai. Veliko je tudi revežev, ki jim župnija pomaga z zbiranjem hrane in oblačil.








All the contents on this site are copyrighted ©.