V Wittenbergu jutri novi mejnik na poti k vidni enosti kristjanov

VATIKAN (torek, 4. julij 2017, RV) – V sredo, 5. julija, se bo v Wittenbergu, kjer se je leta 1517 s predstavitvijo 95 Lutrovih tez proti odpustkom začela reformacija, Svetovno občestvo reformiranih cerkva pridružilo ekumenskemu soglasju glede nauka o opravičenju, ki je bilo že doseženo med katoličani, luterani in metodisti. Nauk o opravičenju po milosti preko vere je v središču evangelija. Dogovor o razlagi glede tega, kako zveličanje, ki ga je prinesel Kristus, dejansko deluje v grešniku, je izrednega pomena za ekumenski napredek. Reformirane cerkve bodo od sedaj pritrdile, da je soglasje o temeljnih resnicah nauka o opravičenju v skladu z reformnim naukom. S tem je eno od ključnih vprašanj, ki so zanetila nestrinjanje med reformatorji in vodstvom katoliške Cerkve v 16. stoletju, ostalo brez naboja in se razrešilo. Tako je mogoče napredovati proti večjemu duhovnemu in cerkvenemu občestvu med protestanti in katoličani.

Novi mejnik na poti k vidni edinosti kristjanov 
Med ekumenskim molitvenim bogoslužjem se bodo odgovorni Svetovnega občestva reformiranih cerkva uradno pridružili Skupni izjavi glede nauka o opravičenju, v prisotnosti predstavnikov luteranske, metodistične in katoliške Cerkve. V imenu Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani se bosta bogoslužja v Wittenbergu udeležila tajnik msgr. Brian Farrell in duhovnik Avelino Gonzalez, uradnik zahodnega oddelka dikasterija. Ta dogodek je novi mejnik na poti k vidni enosti kristjanov; ni še cilj, vendar pa gre za pomembno stopnjo na skupni poti.

Skupaj iskati sodelovanje v služenju trpečemu človeštvu
Reformirane cerkve glede tega temeljnega nauka pri ekumenskem soglasju poudarjajo predvsem pomen odnosa med opravičenjem in prizadevanjem za pravičnost v svetu. Milost vodi k 'dobrim delom' pri graditvi Božjega kraljestva, ki je kraljestvo pravičnosti, miru in sprave. Opravičenje vodi k solidarnosti z žrtvami družbenega izključevanja ter k nasprotovanju sistemov socialne in ekonomske nepravičnosti. S skupnim razumevanjem tega krščanskega imperativa morejo katoličani, luterani, metodisti in ostali, ki izhajajo iz reforme, najti širše in intenzivnejše načine sodelovanja v služenju trpečemu človeštvu. V tem smislu ekumenski napredki v dialogu niso zgolj akademsko prizadevanje strokovnjakov na tem področju, ampak imajo pozitiven in konkreten vpliv na način, kako kristjani različnih veroizpovedi živijo in delajo v solidarnosti ter skupaj pričujejo za evangelij v današnji družbi.