Papež Frančišek bo 16. oktobra obiskal FAO

RIM (ponedeljek, 3. julij 2017, RV) – Papež Frančišek bo 16. oktobra letos v Rimu obiskal sedež Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Obisk je naznanil državni tajnik kardinal Pietro Parolin na današnjem 40. generalnem zasedanju konference FAO, potem ko je prebral Frančiškovo sporočilo. Povod papeževega obiska je svetovni dan prehrane, ki poteka vsako leto 16. oktobra, letos na temo Spremeniti prihodnost migracije. Papeža je povabil generalni direktor organizacije  José Graziano dà Silva.

Sveti oče v sporočilu udeležencem 40. generalnega zasedanja FAO izrazi upanje, da bi konferenca dala novo spodbudo delu organizacije in oblikovala konkretne odzive, ki jih potrebujejo in želijo bratje in sestre v stiski. Tako v dejavnostih FAO ne bi videli samo tehničnega prispevka k rasti virov in razdeljevanju proizvodov, ampak prav tako »konkretno in edinstveno znamenje bratstva, ki jim pomaga z zaupanjem gledati v prihodnost«.

Manjka kultura solidarnosti
Sveti sedež od blizu spremlja delo mednarodne skupnosti in želi pomagati pri prizadevanjih na področju pospeševanja ne zgolj napredka ali razvojnih ciljev v teoriji, ampak dejanskega odpravljanja lakote in podhranjenosti. Namen, da bi vsakemu človeku zagotovili vsakdanji kruh ni dovolj. Prej je treba spoznati, da ima do kruha vsak pravico in jo mora zato tudi koristiti. »Če cilj, ki si ga zastavljamo, še vedno ostaja oddaljen, je to predvsem zaradi manjkajoče kulture solidarnosti, ki ji ne uspe napredovati med ostalimi mednarodnimi aktivnostmi. Slednje pogosto ostajajo vezane zgolj na pragmatizem statistik ali željo po učinkovitosti, ki pa je brez ideje o delitvi,« zatrjuje papež.

Vsa človeška družina je dolžna pomagati
Zavezanost vsake države, da zviša raven prehrambenosti, izboljša kmetijsko dejavnost in življenjske pogoje podeželskega prebivalstva, je del vlaganja v kmetijski sektor in v pospeševanje učinkovitejše distribucije prehranskih zalog. A to še ne zadošča. Po papeževem prepričanju se je treba zavedati, da je pravica vsake osebe, da je svobodna od revščine in lakote, odvisna od dolžnosti celotne človeške družine, da zagotovi konkretno pomoč tistim, ki jo potrebujejo. »Zatorej, ko se je država nezmožna ustrezno odzivati, ker ji stopnja njenega razvoja, revščina, klimatske spremembe ali nevarne razmere to ne dopuščajo, FAO in ostale medvladne institucije morajo posredovati in prevzeti ustrezne solidarnostne akcije,« poudarja papež. Ker so dobrine, ki nam jih je zaupal Bog Stvarnik namenjene vsem, je nujno potrebno, da solidarnost postane kriterij za vse oblike sodelovanja in mednarodnih odnosov.

Lakota – rezultat nerazvitosti
V nadaljevanju sporočila se sveti oče dotakne sedanjih svetovnih razmer, ki nam ne ponujajo ravno lepe slike. Ne moremo ostati zgolj zaskrbljeni ali se celo predati. Ob tem težavnem trenutku se moramo še bolj zavedati, da lakota in podhranjenost nista samo naravna ali strukturna pojava na določenih geografskih območjih, ampak »rezultat veliko bolj kompleksnih pogojev nerazvitosti, ki jo povzroča brezbrižnost mnogih ali pa sebičnost nekaterih«. Vojne, teroristična dejanja in prisilno preseljevanje so posledice konkretnih dejanj, meni papež. »Soočamo se s kompleksnim mehanizmom, ki obremenjuje predvsem najranljivejše, ki niso samo izključeni iz proizvodnih procesov, ampak tudi prisiljeni zapustiti svojo zemljo, da bi našli zatočišče in upanje.« Pomoč revnim državam se po papeževih besedah dnevno zmanjšuje, kljub ponavljajočim pozivom ob uničujočih kriznih situacijah, ki se pojavljajo na različnih območjih sveta.

Trud povezati s pristno solidarnostjo
V teh primerih se je treba zavedati, da mora svoboda izbire upoštevati solidarnost do vseh in izpolnitev sprejetih ali začetih obveznosti. Papež Frančišek želi dati prispevek k programu FAO, ki s semeni oskrbuje podeželske družine na območjih, ki trpijo za različnimi posledicami konfliktov in suše. Spomni, da Cerkev nadaljuje svoje poslanstvo in ostaja ob strani najrevnejšim ljudem na zemlji. Takšno zavezanost narekuje razvojna agenda ZN do leta 2030, kjer je izpostavljeno, da je prehranska varnost cilj, ki se ga ne more več prelagati. Samo trud, ki bo spodbujen s pristno solidarnostjo, bo lahko zmanjšal veliko število oseb, ki so podhranjene in prikrajšane za nujne življenjske potrebščine. Kot izpostavlja papež, je to velik izziv za FAO in institucije mednarodne skupnosti ter prav tako za Cerkev.