2 Kr 4,8-11.14-16
Nekega dne je Elizej potoval skozi Šuném. Tam je živela premožna žena, ki ga je pregovorila,
da je obedoval pri njej. In kadar koli je potem šel mimo, je zavil tja na obed. Svojemu
možu je rekla: »Glej, spoznala sem, da je tisti, ki se vselej oglasi pri nas, svet
Božji mož. Naredimo mu torej zidano gornjo izbico in postavimo vanjo posteljo, mizo,
stol in svetilko, da se lahko umakne tja, kadar bo prišel k nam!« Ko je nekega dne
prišel tja, se je umaknil v gornjo izbo in tam legel. Pa je rekel: »Kaj naj torej
naredim zanjo?« Gehazí je rekel: »Na žalost nima sina in njen mož je že star.« Tedaj
je rekel: »Pokliči jo!« Ko jo je poklical, je stopila k vratom. Rekel je: »Ko se bo
izteklo leto, v tem času, boš objemala sina.« Rekla je: »Nikar, moj gospod, Božji
mož, nikar ne zbujaj svoji dekli lažnih upov!«
Rim 6,3-4.8-11
Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni
v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav
tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili
na pot novega življenja. Če pa smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi
živeli, saj vemo, da Kristus, potem ko je bil obujen od mrtvih, več ne umre; smrt
nad njim nima več oblasti. Kajti kar je umrlo, je umrlo zaradi greha enkrat za vselej,
kar pa živi, živi Bogu. Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za
Boga, v Kristusu Jezusu.
Mt 10,37-42
Kdor ima očeta ali mater rajši kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima sina ali hčer
rajši kakor mene, ni mene vreden. Kdor ne vzame svojega križa in ne hodi za menoj,
ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje
zaradi mene, ga bo našel.« »Kdor sprejme vas, mene sprejme; in kdor mene sprejme,
sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor sprejme preroka, ker je ta prerok, bo dobil
plačilo preroka; in kdor sprejme pravičnega, ker je ta pravičen, bo dobil plačilo
pravičnega. Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je ta
učenec, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila.«
Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Hieronim pravi: »Ljubi svojega očeta, svojo mater, svoje otroke, a ljubi jih urejeno
v odnosu ljubezni do Boga.« Sv. Janez Krizostom nadaljuje: »Z ugotovitvijo, da ima
Bog takšno moč in sposobnost pritegniti k sebi človeške otroke in ločiti jih od njihovih
staršev, Jezus le-tem zapoveduje naj se ne upirajo temu.« Sv. Avguštin dodaja: »Tako
reci svojim staršem: 'Ljubim vas v Kristusu, toda ne ljubim vas namesto Kristusa.
Z mano boste v Njem, ne bom pa jaz z vami brez Njega'.« Neznan avtor pravi: »Bolje
je umreti iz ljubezni v Boga ter tako večno živeti, kot pa živeti samo z ljubeznijo
do človeških dobrin in utrpeti večno smrt.« Sv. Hilarij iz Poitiersa nadaljuje: »Kristusa
ni vreden tisti, ki zavrača, da bi sprejel svoj križ, pod katerim trpimo, umremo,
smo pokopani in vstanemo z Njim, saj ni hodil za Gospodom.« Sv. Janez Krizostom pojasnjuje:
»Poglejte, kakšno škodo utrpijo tisti, ker imajo preveč radi svoje življenje, in kakšno
korist dosežejo tisti, ki znajo življenje prezirati in ga izgubiti?« Sv. Hilarij iz
Poitiersa pravi: »Kristus se nam je predstavil kot posrednik, kot tisti, ki je prišel
od Boga.« Neznani avtor o dejavni ljubezni pravi: »S čim boš pogostil popotnika, to
boš prejel ti, ki si v svojo hišo sprejel popotnika.« Teodor iz Herakleje dodaja:
»Kdor sprejme apostole, ki pridigajo Očeta, Sina in Svetega Duha, sprejme tudi polnost
božanstva.« Origen pojasnjuje: »Kdor je sprejel pravilen pomen apostolskih spisov
in ni narobe razumel njihovega smisla, je sprejel apostola kot, da bi bil Kristus
sam, ki govori in prebiva v apostolu.«
Misli Benedikta XVI.
Jezus spodbuja svoje učence, torej vsakega od nas, naj vzame vsak dan svoj križ in
hodi za njim po poti popolne ljubezni do Boga Očeta in človeštva in pravi: »Kdor ne
sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje,
ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel« (Mt 10,38-39).
To je logika pšeničnega zrna, ki umre, da bi vzklilo in prineslo življenje (prim.
Jn 12,24). Jezus sam je pšenično zrno, ki je prišlo od Boga, božje pšenično zrno,
ki se je pustilo pasti na zemljo, se pustilo streti in zdrobiti v smrt in ravno zaradi
tega se je odprlo in prinaša sad širom po svetu. Mučenec je tisti, ki do konca hodi
za Gospodom in svobodno sprejme smrt za zveličanje sveta ter tako najodličneje pričuje
za vero in ljubezen.
Dragi bratje in sestre, mi verjetno nismo poklicani v mučeništvo, nihče pa ni izključen iz klica po svetosti, da temeljito živi krščansko življenje. To pa vključuje, da vsak dan sprejmemo svoj križ. Vsem, še posebej v današnjem času, ko prevladujeta sebičnost in individualizem, mora biti prvo in temeljno, da si prizadevamo vsakodnevno rasti v vedno večji ljubezni do Boga in do bratov, da tako preoblikujemo naše življenje in tudi naš svet. Po priprošnji svetnikov in mučencev prosimo Gospoda naj vname naše srce, da bomo sposobni ljubiti, kakor je On ljubil vsakega od nas.
All the contents on this site are copyrighted ©. |