S papežem Frančiškom skozi minuli teden (19. – 24. junij 2017)

Kateheza: Krščansko življenje ni nedosegljiv ideal
»Bog nas nikoli ne zapusti: vsakokrat ko bomo potrebovali, bo prišel njegov angel in nas ponovno dvignil ter nam podelil tolažbo. Včasih bodo to angeli s človeškim obrazom in človeškim srcem, kajti svetniki so vedno tukaj, skriti med nami.« Tako je dejal papež Frančišek med splošno avdienco v sredo in katehezo posvetil svetnikom. »Kristjani v boju s hudim ne obupujejo. Krščanstvo goji neozdravljivo zaupanje: ne verjame, da lahko prevladajo negativne in uničevalne sile … V vsakem trenutku življenja nam pomaga Božja roka ter tudi nevsiljiva navzočnost vseh vernih, ki so bili pred nami v znamenju vere. Njihovo bivanje nam govori predvsem to, da krščansko življenje ni nek nedosegljiv ideal. Vse skupaj nas tolaži: nismo sami, Cerkev je sestavljena iz brezštevilnih bratov in sester, pogosto anonimnih, ki so bili pred nami in ki so po delovanju Svetega Duha vključeni v dogodke ljudi, ki še vedno živijo tu spodaj.«

Papež o pravem prijateljstvu
»Prijatelji smo torej samo, če srečanje ne ostane zunanje ali formalno, ampak postane delitev usode drugega, sočutje, vključenost, ki vodi vse do darovanja za drugega,« je zatrdil papež članom združenja Serra International, ki podpira duhovnike in duhovne poklice. Drže, ki jih ima pravi prijatelj so naslednje: diskretno in nežno se mi postavi ob bok na moji poti; posluša me v globinah in ve iti onkraj besed; usmiljen je do mojih napak in svoboden od predsodkov; z mano zna deliti mojo pot, ko mi da čutiti veselje, da nisem sam; ne ugodi mi vedno, ampak mi ravno zato, ker me ima rad, iskreno pove, s čimer se z mano ne strinja; pripravljen je pomagati mi in me dvigniti vsakokrat, ko padem.

Biti živi kamni ob Kristusu
»Vedno se čutimo živi kamni, stisnjeni h Kristusu, ki je vogelni kamen!« je papež spodbudil člane ROACO, združenja ustanov za pomoč vzhodnim Cerkvam. Izpostavil je, da »moramo ostati živo Gospodovo svetišče ter se spominjati, da je 'glina' našega verskega bivanja bila oblikovana z rokami 'lončarja', Gospoda, ki je vanjo izlil svojega oživljajočega Duha.«

Pri papežu nogometaši in plavalci
Sveti oče se je v minulem tednu srečal tudi s športniki: najprej s člani profesionalne lige ameriškega nogometa (National Football League), potem pa še s plavalci mednarodnega tekmovanja Trofeja Settecolli. »Svet, v katerem živimo, predvsem pa mladi, potrebujejo vzornike, osebe, ki nas učijo, kako dati od sebe najboljše, kako delovati, da bodo obrodili sadove darovi in talenti, ki nam jih je dal Bog, ter pri tem kazati pot v boljšo prihodnost naših družb,« je dejal papež ameriškim nogometašem.

Jezus nam pomaga vstati iz lastnih grobov
Udeležence generalnega kapitlja Kongregacije vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa je papež takole spodbudil: »Zakaj iščete med mrtvimi njega, ki živi? Ta beseda naj stalno odmeva v vaših srcih. Pomagala vam bom izstopiti iz trenutkov žalosti in vas odprla za obzorja veselja in upanja. Omogočila vam bo prevrniti skale grobov in dala vam bo moč za oznanjevanje dobre novice v tej kulturi, ki je mnogo krat zaznamovana s smrtjo. Če bomo imeli pogum in bomo šli vse do naših osebnih in skupnostnih grobov, bomo videli, kako nam Jezus pomaga vstati iz njih. Tako bomo ponovno našli veselje, srečo in gorečnost prvih trenutkov našega darovanja.«

Papež poromal v Bozzolo in Barbiano
Minuli teden je papež poromal na grobova dveh italijanskih duhovnikov: Prima Mazzolarija v Bozzolu ter Lorenza Milanija v Barbiani. »Don Mazzolari ni bil človek, ki bi objokoval Cerkev preteklosti, ampak si je prizadeval spremeniti Cerkev in svet preko strastne ljubezni in brezpogojne predanosti,« je papež nagovoril manjšo skupino, zbrano v Bozzolu. Med drugim je navedel Mazzolarijeve besede: »Da bi hodili, je treba iti ven iz hiše in iz Cerkve, če ne, Božje ljudstvo več ne bo prišlo; ter poskrbeti in skrbeti tudi za te potrebe, ki, četudi niso duhovne, so človeške potrebe, in kakor lahko človeka pogubijo, ga lahko tudi rešijo. Kristjan se je odtrgal od človeka in našega govorjenja se ne bo razumelo, če ga prej ne vpeljemo v to smer, ki se zdi najbolj oddaljena, a je najvarnejša. Da bi naredili mnogo, moramo ljubiti mnogo.«

Jezus je zaljubljen v našo majhnost
V začetku tedna je papež Frančišek v baziliki sv. Janeza v Lateranu odprl pastoralni simpozij rimske škofije. Prisluhnili pa smo lahko tudi dvema homilijama, ki ju je imel med mašama v kapeli Doma svete Marte. Sklenimo z mislijo iz ene od njih, ko je govoril o Jezusovem srcu: »Zaljubil se je v našo majhnost in zaradi nje nas je izbral. On izbere majhne: ne velike, ampak majhne. In On se razodeva majhnim … če hočeš razumeti nekaj Jezusove skrivnosti, se ponižaj: postani majhen. Prepoznaj, da si nič. On ne le izbere in se razodeva majhnim, ampak majhne kliče: Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in jaz vam bom dal, da se boste spočili.«