2017-06-10 09:30:00

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za slovesni praznik Svete Trojice


2 Mz 34,4-6.8-9
Mojzes je izsekal kamniti plošči, kakršni sta bili prvi, zgodaj zjutraj vstal in šel na Sinajsko goro, kakor mu je zapovedal Gospod. V svojo roko pa je vzel kamniti plošči. Tedaj je Gospod stopil dol v oblaku in se postavil poleg njega in tam razglasil ime Gospod. In Gospod je šel mimo njega in klical: »Gospod, Gospod, usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in velik v dobroti in zvestobi. Mojzes pa se je priklonil do tal in ga počastil. Rekel je: »Če sem našel milost v tvojih očeh, Gospod, naj, prosim, hodi Gospod sredi med nami. Kajti to ljudstvo je trdovratno, vendar odpústi našo krivdo in naš greh ter nas sprejmi za svojo lastnino!«

2Kor 13,11-13
Končno, bratje, veselite se, izpopolnjujte se, spodbujajte se, isto mislite, živite v miru in Bog ljubezni in miru bo z vami. Pozdravite drug drugega s svetim poljubom. Pozdravljajo vas vsi sveti. Milost Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen Boga in občestvo Svetega Duha z vami vsemi!

Jn 3,16-18
Bog je namreč svet tako ljubil,
da je dal svojega edinorojenega Sina,
da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil,
ampak bi imel večno življenje.
Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet,
da bi svet sodil,
ampak da bi se svet po njem rešil.
Kdor vanj veruje, se mu ne sodi;
kdor pa ne veruje, je že obsojen,
ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.

Razlaga cerkvenih očetov
Ambroziaster pravi: »Skupek Trojice in enosti oblasti je popolnost vsega zveličanja. Saj nam je Božja ljubezen poslala Zveličarja Jezusa, po katerem milosti smo bili zveličani. Ker imamo to milost zveličanja, smo že v občestvu s Svetim Duhom. Ta podpira tiste od Boga ljubljene in rešene po Kristusovi milosti, iz česar popolnost Treh je popolnost človeka za zveličanje.«

Sv. Avguštin vzklika »Vides Trinitatem, si caritatem vides – Trojico zreš, če vidiš ljubezen« (De Trinitate VIII, 8,12). Sv. Avguštin današnji evangeljski odlomek takole razlaga: »Zdravnik torej v tem, kar je odvisno od njega, pride, da ozdravi bolnika. Če pa kdo ne uboga zdravnikovih navodil, si sam škodi. Je Zveličar zato prišel na svet, da bi ga imeli za Zveličarja sveta, ali zato, da bi svet zveličal in ne sodil? Če ne želiš biti po njem zveličan, sodiš samega sebe. Torej se boš obsodil? Poslušaj: 'Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje'; in tukaj bi pričakovali, da 'bo obsojen', vendar pa Jezus pravi: 'je že obsojen'. Sodba še ni objavljena, je pa že sprejeta. Gospod namreč že ve, kateri so njegovi (prim. 2Tm 2,19), ve kdo bo zvest in bo prejel venec ter tudi ve, kdo trdovratno vztraja za peklenski ogenj. Na svojem gumnu namreč ločuje zrnje od slame, dober pridelek od ljuljke. Kdor ne veruje, je že obsojen. In zakaj je že obsojen? 'Ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina' (Jn 3,18)«.

Misli Benedikta XVI.
Po velikonočnem času, ki je dosegel višek v praznovanju binkošti, so v bogoslužju predvideni trije Gospodovi prazniki: najprej slovesni praznik Svete Trojice, prihodnji četrtek slovesni praznik Svetega Rešnjega Telesa in Svete Rešnje Krvi ter drugi petek praznik Srca Jezusovega. Vsak od teh bogoslužnih praznikov poudari enega od vidikov, s katerimi zajamemo vso skrivnost krščanske vere: resničnost Troedinega Boga, zakrament svete evharistije, ter božje-človeško središče Kristusove osebe. V resnici so to vidiki ene same zveličavne skrivnosti, ki v nekem smislu povzamejo vso pot Kristusovega razodetja od učlovečenja do smrti in vstajenja, pa vse do vnebohoda in daru Svetega Duha.

Danes zremo Sveto Trojico takšno, kakršno nam je dal spoznati Jezus, ki nam je namreč razodel, da je Bog ljubezen 'ne eden v eni sami osebi, ampak v treh osebah ene božje narave' (hvalospev): da je Stvarnik in usmiljeni Oče; da je Edinorojeni Sin, večna učlovečena Modrost, ki je za nas umrl in vstal; in končno, da je Sveti Duh, ki vodi vesolje in zgodovino k dokončnemu osredinjenju. Tri osebe so en Bog, ker je Oče ljubezen, Sin je ljubezen in Sveti Duh je ljubezen. Bog je ves in samo ljubezen, najčistejša, neskončna in večna ljubezen. Ne živi v neki neizmerni osamljenosti, temveč je neusahljivi vir življenja, ki se brez prestanka podarja in posreduje. To lahko do neke mere zaslutimo, ko opazujemo tako makrokozmos: naš svet, planete, zvezde, galaksije, kot mikrokozmos: celice, atome, osnovne delčke. V vsem tem, kar obstaja, je v nekem smislu vtisnjeno 'ime' Svete Trojice, saj je vse, kar je, vse do zadnjega delčka, v odnosu in s tem odseva Boga, ki je odnos in s tem odseva stvariteljsko Ljubezen.

Bogoslužni praznik Svete Trojice, ki ga danes obhajamo, nas vabi, naj se zazremo v to skrivnost, obenem pa nas tudi žene, naj zavzeto živimo občestvo z Bogom in med seboj po vzoru občestva Trojice. Z eno besedo, zaupana nam je naloga, da gradimo cerkvene skupnosti, ki bodo vedno bolj družinske, sposobne razmisliti o lepoti Trojice in evangelizirati ne le z besedo, ampak, da tako rečem, z izžarevanjem, z močjo živete ljubezni.








All the contents on this site are copyrighted ©.