10 let po Aparecidi: Živ izvir pontifikata papeža Frančiška

VATIKAN (sreda, 31. maj 2017, RV) – V teh dneh mineva deset let od V. generalnega zasedanja latinskoameriških in karibskih škofov, ki se je odvilo v brazilskem mestu Aparecida. Gre za dogodek izjemnega pomena za Cerkev v Latinski Ameriki in za vesoljno Cerkev. Predsednik komisije, ki je uredila sklepni dokument, je bil takratni nadškof Buenos Airesa, kardinal Jorge Mario Bergoglio, danes papež Frančišek. Mnogi menijo, da je ravno Aparecida temelj njegovega pontifikata.

Globoko kolegialno bratstvo in sinodalno delo
Prof. Guzmán Carriquiry, podpredsednik Papeške komisije za Latinsko Ameriko, je bil v Aparecidi poleg sedanjega papeža. Pravi, da so udeleženci takratnega zasedanja zaznavali »globoko kolegialno bratstvo«: »Naša Cerkev je presegla napetosti, polarizacije, in se je iztezala, da bi zahvaljujoč Svetemu Duhu dosegla večje občestvo, večjo in vedro enost.« Drugi temeljni element pa je bil sinodalno delo. Rezultati so bili na začetku seveda zelo »kaotični«, se spominja prof. Carriquiry. A kardinal Bergoglio je govoril, da je potrebno nadaljevati z zbiranjem vsega, kar predlagajo škofje, in tako dobro spoznati čas, skozi katerega jih vodi Sveti Duh. In dejansko so udeleženci na koncu sklepnega dokumenta zapisali, da jih je »Sveti Duh  počasi, a odločno vodil naproti cilju«.

Kardinal Bergoglio in papež Benedikt XVI.
Carriquiry nadaljuje, da je bila Aparecida »čas milosti«, preko katerega je Božja previdnost kardinala Bergoglia pripeljala do Petrovega sedeža. Takrat se je porodilo tudi »posebno soglasje« med njim in papežem Benediktom XVI. Homilija in uvodni govor slednjega sta bila zelo pomembna za nadaljnjo pot, predstavljala sta temeljno usmeritev, kateri so Bergoglio in škofje nato dali profil, ki je lasten latinskoameriški cerkveni samo-zaznavi.

Aparecida – vedno živ izvir sedanjega pontifikata
Lahko bi rekli, da je Aparecida »vedno živ izvir« sedanjega pontifikata. Papež Frančišek sam včasih reče, da je apostolska spodbuda Evangelii gaudium »mešanica Dokumenta iz Aparecide in Evangelii nuntiandi bl. Pavla VI.« Po Carriquiryjevem mnenju pa je še več, in sicer dokument pastirja, ki je postal vesoljni pastir in ki zatorej mnoge temeljne kriterije zajema iz Aparecide ter jih predlaga vesoljni Cerkvi, medtem ko istočasno zajema tudi iz nauka predhodnih papežev. Aparecida za apostolsko spodbudo tako predstavlja osnovo, ki je osebno in skupnostno srečanje s Kristusom. Iz le-tega pa izvirajo tudi misijonarski učenci in Cerkev v izhodu.