VATIKAN (ponedeljek, 29. maj 2017, RV) – Potrebno je dopustiti,
da nas Sveti Duh vznemirja, se naučiti poslušati ga, preden se nekaj odločimo. Če
se ob tistem, kar se dogaja, ne razločuje, se namreč tvega ideološko vero. Tako se
je glasila spodbuda papeža Frančiška, namenjena vernikom med današnjo jutranjo sveto
mašo v kapeli Doma sv. Marte.
Sveti Duh, ki premika srce, ga navdihuje in v njem vzbuja čustva, je bil v središču papeževe homilije. V tem tednu, ko se približujemo binkoštim, Cerkev priporoča molitev, da bi Sveti Duh prišel v srce, v župnijo, v skupnost. Berilo iz Apostolskih del pripoveduje o dogodkih, za katere je sveti oče dejal, da bi jih lahko imenovali »binkošti v Efezu«. Tamkajšnja skupnost je namreč prejela vero, čeprav ni niti vedela, da Sveti Duh obstaja. Bili so »dobri ljudje, ljudje vere«, a niso poznali tega Očetovega daru. Ko pa je Pavel nato položil roke nanje, je nadnje prišel Sveti Duh in začeli so govoriti v jezikih.
Sveti Duh premika srce
Sveti Duh namreč premika srce. V evangelijih beremo o številnih osebah – Nikodemu,
ženi, ki je krvavela, Samarijanki, grešnici – ki jih ravno Sveti Duh nagne, da se
približajo Jezusu. Papež je tako povabil, da bi se vprašali, kje je mesto Svetega
Duha v naših življenjih: »Sem ga sposoben poslušati? Sem sposoben prositi za navdih,
preden se nekaj odločim, nekaj rečem ali storim? Ali je moje srce mirno, brez čustev,
je nepremično srce?« Če bi naredili duhovni elektrokardiogram, bi bil rezultat
v nekaterih srcih linearen, brez čustev. Takšne osebe najdemo tudi v evangelijih,
spomnimo se na pismouke, ki so verovali v Boga in poznali vse zapovedi, toda njihova
srca so bila zaprta, nepremična, niso se pustila vznemirjati.
Pustiti se vznemirjati Svetemu Duhu
Osrednja spodbuda papeža Frančiška je bila zatorej, da bi se pustili vznemirjati Svetemu
Duhu. To pomeni, da bi se mu pustili interpelirati, saj nam on omogoči razločevati
in ne zapasti v ideološko vero. »Pustiti se vznemirjati Svetemu Duhu.« Ko
nekaj začutiš, se to lahko zdi sentimentalizem. Toda če hodiš po pravi poti, ni sentimentalizem:
»'Začutil sem željo, da bi nekaj naredil, šel obiskat bolnika ali da bi spremenil
življenje, nekaj zapustil …' Začutiti in razločevati: razločevati tisto, kar čuti
moje srce, kajti Sveti Duh je učitelj razločevanja. Oseba, ki v srcu nima teh premikov,
ki ne razločuje, kaj se dogaja, je oseba, ki ima hladno vero, ideološko vero. Njena
vera je ideologija.« To je bila »drama« pismoukov, ki so se jezili na
Jezusa.
Vprašati se o svojem odnosu s Svetim Duhom
Vprašajmo se o svojem odnosu s Svetim Duhom: »Ga prosim, da bi me vodil po poti,
ki jo moram izbrati v svojem življenju, pa tudi vse dni? Ga prosim za milost razločevanja
med dobrim in manj dobrim? Kajti dobro se takoj loči od slabega. Toda obstaja tudi
tisto skrito zlo, ki je manj dobro, a skriva zlo. Prosim za to milost?« To je
bilo vprašanje, ki ga je papež Frančišek danes želel zasejati v naša srca. Potrebno
se je vprašati, če imamo nemirno srce, ker ga vznemirja Sveti Duh. Ko pride želja,
da bi nekaj storili, prosimo Svetega Duha, da bi nas navdihnil, da bi rekel »da ali
ne«, in da ne bi preračunavali le s svojo glavo. Apostol Janez v knjigi Razodetja
začenja s povabilom sedmim Cerkvam, sedmim škofijam tistega časa, da bi poslušale
tisto, kar jim govori Sveti Duh. »Prosimo tudi mi za to milost, da bi poslušali
tisto, kar Sveti Duh govori naši Cerkvi, naši skupnosti, naši župniji, naši družini
in vsakomur izmed nas,« tako je papež zaključil: »Milost, da bi se naučili
tega jezika poslušanja Svetega Duha.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |