VATIKAN (petek, 26. maj 2017, RV) – Sveti
oče se je srečal z malimi sestrami misijonarkami ljubezni, ki so se zbrale na
12. generalnem kapitlju svoje skupnosti. Za temo so izbrale: V celoti se dati
Bogu, da bi bile v celoti za bližnje. Male sestre misijonarke ljubezni: učenke misijonarke,
radostne pričevalke ljubezni na periferijah sveta. Don Orione je skupnost ustanovil
ravno z namenom, da bi sestre živele ljubezen do bližnjega, predvsem do najrevnejših,
zapuščenih in izključenih.
Misijonarke brez meja
»Imenujete se in ste po poklicu misijonarke, evangelizatorke, in istočasno ste
v službi revnih,« jim je dejal papež Frančišek. »Sestre, ste misijonarke
brez meja. Vsem, predvsem pa revnim, v katerih prepoznavate Kristusovo meso, prinašate
veselje evangelija, ki je sam Jezus. Vsem kažete lepoto Božje ljubezni, ki se kaže
na Kristusovem usmiljenjem obličju.« S to lepoto naj sestre napolnijo srce vsakega,
ki ga srečajo. »Bližina, srečanje, dialog in spremljanje naj so vaša misijonarska
metoda. Ne pustite si ukrasti veselja evangelizacije,« jih je spodbudil.
Občestvo z Gospodom, misijonarsko občestvo
Poslanstvo in služenje revnim jih postavljata »v izhod« in jim pomagata premagovati
nevarnosti samoreferencialnosti, omejevanja na samopreživetje in samozaščitno togost.
Poslanstvo in služenje jim pomagata osvojiti dinamiko izhoda in darovanja, izstopanja
iz sebe, hoje in sejanja; ter tudi pastoralnega spreobrnjenja, da bi vse strukture
postale evangelizatorske in v službi karizme. V ta namen je po papeževih besedah treba
gojiti »občestvo z Gospodom«, zavedajoč se, da je njihova bližina z Njim
»bližina, ki je na poti«, občestvo pa se kaže kot »misijonarsko občestvo«.
V Cerkvi se poslanstvo rodi iz srečanja s Kristusom, ki je poslan od Boga, sedaj pa pošilja sestre. »On je tisti, ki nas kliče in pošilja. V središču poslanstva Cerkve je Jezus. Kot njegove učenke ste poklicane biti ženske, ki si vztrajno prizadevajo za preseganje in usmerjanje v srečanje z Učiteljem in s kulturo, v kateri živite.«
Tisti poseben pogled
»Od misijonarja se zahteva, da je drzna in ustvarjalna oseba,« je nadaljeval
sveti oče. Udoben kriterij »vedno se je delalo tako« ne velja. Treba je premisliti
cilje, strukture, stil in metode poslanstva. Živimo v času, v katerem je treba vse
premisliti v luči tistega, kar nam pravi Duh. To pa pomeni imeni poseben pogled na
naslovnike in na samo realnost. To je Jezusov pogled, ki je pogled Dobrega pastirja.
Je pogled, ki ne sodi, ampak raziskuje Gospodovo navzočnost v zgodovini. Je pogled
bližine, ki spremlja, pogled ganjenosti, ki ostaja z drugim, ko je treba. Je globok
pogled, pogled vere; spoštljiv pogled in poln sočutja, ki zdravi, osvobaja in tolaži.
»Ta poseben pogled naj vas naredi pogumne in ustvarjalne in naj vam pomaga, da
boste vedno iskale nove poti, da bi do vseh prispela dobra novica, ki je Kristus.«
Misijonarke naj so svobodne osebe
Od misijonarja se prav tako zahteva, da je »svobodna oseba«, ki živi, ne
da bi imela kaj svojega. Papež je pri tem poudaril, da »lagodnost, lenoba in posvetnost«
misijonarju preprečujejo iti ven, podati se na pot in hoditi ter navsezadnje deliti
z drugimi dar evangelija. Misijonar se ne more podati na pot s srcem, ki je polno
stvari (lagodnost), s praznim srce, (lenoba) ali z iskanjem stvari, ki so tuje Božji
slavi (posvetnost). Misijonar je oseba, svobodna od vseh teh navlak in verig. Je oseba,
ki živi, ne da bi imela kaj svojega, živi samo za Gospoda in njegov evangelij. Je
oseba, ki živi na stalni poti osebnega podeljevanja in neutrudno dela za pastoralno
spreobrnjenje.
Poslušne Svetemu Duhu
Misijonar je oseba, v kateri prebiva Sveti Duh. Duh je namreč tisti, ki učence spominja
na vse, kar je Jezus rekel. Kar se od misijonarja pričakuje, je, da je »Duhu poslušna
oseba«. V tej poslušnosti naj misijonar nenehno raste, da bo postal zmožen sprejemati
Jezusovo navzočnost v mnogih osebah, ki so odvržene s strani družbe. »Tudi ve,
drage sestre, bodite v tem smislu duhovne osebe, Duhu se pustite usmerjati, spodbujati
in voditi,« je opogumil papež.
Celostna duhovnost
Od misijonarja se prav tako zahteva, da ima »duhovnost, ki temelji na Kristusu,
na Božji besedi in na liturgiji«. To je »celostna duhovnost«, ki obsega
celotno osebo v njenih različnih razsežnostih in je osnovana na komplementarnosti,
združevanju in vključevanju. Ta duhovnost bo sestram omogočila, da bodo »istočasno
hčere neba in hčere zemlje, mistikinje in prerokinje, učenke in pričevalke«.
Prerokinje usmiljenja
In navsezadnje, od misijonarja se zahteva, da je »prerok usmiljenja«, je
bil še zadnjih poudarek, ki ga je hotel narediti papež Frančišek. »Vaša karizma
služabnic revnih zahteva, da uresničujete preroštvo usmiljenja, da ste osebe, osrediščene
v Bogu in v križanih tega sveta. Pustite, da vas izzove krik po pomoči mnogih bolečih
in trpečih situacij. Kot prerokinje usmiljenja oznanjajte odpuščanje in objem Očeta,
ki je izvir veselja, vedrine in miru.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |