S papežem Frančiškom skozi minuli teden (15. – 20. maj 2017)

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (15. – 20. maj 2017)

Splošna avdienca: Marija Magdalena
»Vsak človek je ljubezenska zgodba, ki jo Bog piše na tej zemlji,« je dejal papež Frančišek pri katehezi med splošno avdienco v sredo. V osredju je bila Marija Magdalena, ki se zgodaj zjutraj odpravi k Jezusovemu grobu, a njegovega telesa tam ne najde. In medtem ko stoji sključena blizu groba, z očmi, polnimi solz, jo Bog preseneti na najbolj nepričakovan način. Evangelist Janez izpostavi, kako vztrajna je njena slepota. Ne zaveda se navzočnosti dveh angelov, ki jo sprašujeta, in niti ne posumi v človeka za njenim hrbtom, za katerega misli, da je vrtnar. Zatem pa odkrije najbolj pretresljiv dogodek v človeški zgodovini, ko jo Jezus vendarle pokliče po imenu: »Marija!« »Kako lepo je pomisliti, da se je Vstali prvič prikazal na tako zelo oseben način! Da obstaja nekdo, ki nas pozna, ki vidi naša trpljenja in razočaranja, ki je ganjen ob nas in ki nas kliče po imenu. To je zakon, ki je vklesan v strani evangelija. Okoli Jezusa so mnoge osebe, ki iščejo Boga. Najbolj izjemna stvarnost pa je, da je predvsem Bog tisti, ki veliko prej skrbi za naše življenje, ki ga želi ponovno dvigniti. In za to nas kliče po imenu, saj pozna osebno obličje vsakega. Vsak človek je ljubezenska zgodba, ki jo Bog piše na tej zemlji.«

Nogometaši Juventusa in Lazia
S papežem Frančiškom so se prejšnji teden srečali nogometaši Juventusa in Lazia. »Če upoštevamo čar in vpliv, ki ju ima profesionalni nogomet na osebe, predvsem na mlade, imate pomembno odgovornost,« jim je dejal. »Tisti, ki se jih ima za 'prvake' z lahkoto postanejo referenčne osebnosti. Zato je vsaka tekma dokaz ravnovesja, samoobvladovanja in upoštevanja pravil. Kdor s svojim obnašanjem zna vse to dokazati, postane zgled za svoje občudovalce. To je tisto, kar želim vsakemu med vami: da bi bili pričevalci lojalnosti, poštenosti, sloge in človeškosti.«

Cilj ekonomije naj je človek
»Človek in ne denar naj ponovno postane cilj ekonomije,« je papež dejal novim veleposlanikom šestih držav, ki so mu prejšnji teden izročili poverilna pisma. Dotaknil se je problematične vloge ekonomije in financ v današnjem svetu ter opozoril na fundamentalizem: »Nujno je izolirati vsakega, ki hoče versko pripadnost in identiteto spremeniti v razlog za sovraštvo do vseh drugih. Vsakemu, ki na ta način kazi podobo Boga, se je treba enoglasno zoperstaviti in tako pokazati, da se Božje ime časti z reševanjem in ne ubijanjem življenj, s prinašanjem sprave in miru in ne s spori in vojnami, z usmiljenjem in sočutjem in ne z brezbrižnostjo in nasilnostjo.«

Bolezen je priložnost za srečanje
Papež se je srečal z obolelimi za Huntingtonovo boleznijo in jih spodbudil: »Za Jezusa bolezen ni bila nikoli ovira za srečanje s človekom, ravno nasprotno. Učil nas je, da je človeška oseba vedno dragocena, vedno ima dostojanstvo, ki ga nič in nihče ne more odstraniti, niti bolezen. Slabotnost ni zlo. Zaradi bolezni, ki je izraz slabotnosti, ne moremo in ne smemo pozabiti, da v Božjih očeh naša vrednost vedno ostane neprecenljiva. Tudi bolezen je lahko priložnost za srečanje, podarjanje, solidarnost. Nihče med vami naj se nikoli ne čuti samega, nihče naj se ne čuti kot breme, nihče naj ne čuti želje po begu. Ste dragoceni v Božjih očeh, dragoceni ste v očeh Cerkve.«

V središču ekonomije naj je oseba
»Pospeševati celostni človeški razvoj zahteva dialog in upoštevanje potreb in želja ljudi, zahteva poslušanje revnih in njihovih vsakodnevnih izkušenj dodatnega odrekanja, pri čemer si je treba domisliti specifične odgovore v konkretnih situacijah,« je dejal papež fundaciji Centesimus Annus – Pro Pontifice. Kot je zatrdil, je znotraj skupnosti ter med skupnostmi in poslovnim svetom treba vzpostaviti strukture posredništva, ki bodo lahko »povezale osebe in vire ter tako sprožile procese, v katerih bodo revni ljudje glavni protagonisti in naslovniki«. Takšen pristop k ekonomski dejavnosti, ki torej sloni na osebi, bo spodbudil pobude in kreativnost, podjetniškega duha, delovno in podjetniško skupnost ter na ta način pospeševal družbeno vključevanje in rast učinkovite kulture solidarnosti.

Jezusova ljubezen
Sveti oče nadaljuje s petki usmiljenja. Ta petek se je odpravil obmorsko mestece Ostia in blagoslovil nekaj stanovanj. Med eno od jutranjih maš v Domu svete Marte pa je govoril o Jezusovi ljubezni. Dejal je, da je seznam Jezusovih zapovedi zelo obširen, a jedro je eno samo: to je Očetova ljubezen do Njega in Njegova ljubezen do nas: »Obstajajo druge ljubezni. Tudi svet nam predlaga druge ljubezni: na primer ljubezen do denarja, ljubezen do nečimrnosti, šopirjenja, ljubezen do nadutosti, ljubezen do oblasti, tudi delanja krivičnih stvari, da bi imeli več oblasti … To so druge ljubezni, ki niso Jezusove in niso Očetove. On nas naproša, naj ostanemo v Njegovi ljubezni, ki je Očetova ljubezen. Pomislimo na te druge ljubezni, ki nas oddaljijo od Jezusove ljubezni. Obstajajo tudi druge mere za ljubezen: ljubiti na pol ne pomeni ljubiti. Nekaj je imeti rad, drugo pa je ljubiti.«