P. Spadaro: Papeževa diplomacija gradi mostove

VATIKAN (petek, 19. maj 2017, RV) – Jutri bo na sedežu jezuitske revije Civiltà Cattolica potekala okrogla miza na temo Atlas papeža Frančiška. Kako papež vidi svet? Direktor revije p. Antonio Spadaro je za Radio Vatikan spregovoril o nekaterih kriterijih, ki vodijo diplomatsko delovanje papeža Frančiška, z jasnim poudarkom na usmiljenju in kulturi srečanja.

Svet kot kompleksna in raznovrstna stvarnost
Med srečanjem z jezuiti revije Civiltà Cattolica je papež dejal, da je kriza globalna in je zatorej treba pogledati kriterije za dobro in slabo na svetu, pri tem pa razumeti, kako ta svet funkcionira. »Papež vidi svet kot kompleksno in raznovrstno stvarnost, kjer obstaja nevarnost, da se zgradijo pregrade, da se zgradijo zidovi. Pogosto je opozoril na nevarnost populizmov in nacionalizmov, ki narode zapirajo vase,« pravi Spadaro. Papež torej vidi svet, ki je prežet z željo po srečanju in premagovanju pregrad, a to je tudi svet z odprtimi ranami, ki pa lahko postanejo vrata. Gre za svet, ki je v gibanju in ki potrebuje dušo.

Dotakniti se z roko in ozdraviti
Papež se rad sooči s stvarnostjo, kakršna pač je in ta je pogosto dramatična. V mnogih državah, ki jih je obiskal, obstajajo močne napetosti. In papež se jih je hotel z roko dotakniti, včasih celo fizično dotakniti zidov kot na primer v Sveti deželi, Awuschwitzu, na Kubi, v Banguiju. »Papež se torej želi soočiti s to dramatičnostjo, a to želi storiti, kakor je storil Gospod, torej z dotikom roke, da bi ozdravil. Njegov pristen in neposreden, fizičen kontakt s to kompleksno in težko stvarnostjo, polno napetosti, je kontakt, ki želi ponovno vzpostaviti pretok, stike, mostove, želi ozdraviti rane,« meni Spadaro.

Diplomacija usmiljenja
Papež Frančišek predlaga »diplomacijo usmiljenja«. Po Spadarovih besedah to v osnovi pomeni, da se ničesar ne more nikoli imeti za izgubljeno, ne samo v odnosih med osebami, ampak tudi med državami ali med različnimi konfliktnimi stranmi, ki danes obstajajo na svetu. »V tem smislu je torej papež odprt za dialog z vsemi, saj dobro ve, da pogosto ne gre za vprašanje dobrega proti slabemu, ampak za vprašanje interesov.« Zato se je treba pogovarjati z vsemi, kajti samo na ta način je mogoče doseči diplomatsko rešitev, pri tem pa se zavedati, da nikoli ni nič izgubljenega.

Realnost srečanja in pogled v prihodnost
Spadaro še pove, da je za papeža realnost vedno nad idejo, srečanje pa je nad vsako drugo stvarjo. Sveti oče namreč ne razmišlja na ravni idej ali predsodkov. Popolnoma se zaveda težav, ki so med vsakih srečanjem, a obenem si ne želi v naprej postavljati mnenj. Raje se z osebami osebno sreča in je takrat tudi iskren. »Samo iz realnega srečanja, kjer vsak pove to, kar misli, lahko pridejo perspektive za prihodnost,« je pripomni p. Spadaro.