2017-05-13 11:13:00

Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 5. velikonočno nedeljo


Apd 6,1-7
Število učencev je naraščalo. Helenisti pa so v tistih dneh začeli godrnjati čez Hebrejce, češ da so njihove vdove zapostavljene pri vsakodnevni oskrbi. Dvanajsteri so sklicali množico učencev in rekli: »Ni prav, da mi zanemarjamo Božjo Besedo, ker strežemo pri mizi. Poiščite si, bratje, iz svojih vrst sedem mož, ki uživajo ugled in so polni Duha in modrosti, in določili jih bomo za to službo! Mi pa se bomo posvetili molitvi in oznanjevanju besede.« Množica je predlog soglasno sprejela. Izvolili so Štefana, moža, ki je bil poln vere in Svetega Duha, Filipa, Prohorja, Nikánorja, Timona, Parmenája in Nikolaja, spreobrnjenca in priseljenca iz Antiohije. Predstavili so jih apostolom in ti so med molitvijo položili nanje roke. In Božja Beseda se je širila, število učencev v Jeruzalemu se je zelo množilo in tudi veliko duhovnikov je postalo poslušnih veri.

1 Pt 2,4-9
K njemu pridite, k živemu kamnu, ki so ga sicer ljudje zavrgli, pri Bogu pa je izbran in dragocen. Tudi sami se kot živi kamni dajte vgraditi v duhovno zgradbo za sveto duhovništvo, da boste darovali duhovne žrtve, prijetne Bogu po Jezusu Kristusu. Saj beremo v Pismu:
Glej, na Sionu polagam
vogalni kamen, izbran in dragocen,
in kdor to veruje, ne bo osramočen.
Vam torej, ki verujete, čast, tistim pa, ki ne verujejo:
kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
ta je postal vogalni kamen
ter kamen spotike in skala pohujšanja;
ti se spotikajo, ker niso poslušni besedi; za to so bili postavljeni. Vi pa ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo, pridobljeno za to, da bi oznanjali hvalo njega, ki vas je iz teme poklical v svojo čudovito luč.

Jn 14,1-12
»Vaše srce naj se ne vznemirja.
Verujete v Boga, tudi vame verujte!
V hiši mojega Očeta je veliko bivališč;
če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel:
Odhajam, da vam pripravim prostor?
Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi,
da boste tudi vi tam,
kjer sem jaz.
In za pot, kamor grem veste.«
Tomaž mu je rekel: »Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli vedeti za pot?«
Jezus mu je rekel:
»Jaz sem pot, resnica in življenje.
Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.
Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta; že zdaj ga poznate in videli ste ga.«
Filip mu je rekel: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.« Jezus mu je rekel: »Toliko časa sem med vami, Filip, in me nisi spoznal?
Kdor je videl mene, je videl Očeta.
Kako moreš ti reči: ›Pokaži nam Očeta‹?
Mar ne veruješ,
da sem jaz v Očetu in Oče v meni?
Besed, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe,
ampak Oče, ki prebiva v meni, opravlja svoja dela.
Verujte mi,
da sem jaz v Očetu in Oče v meni;
če pa ne, verujte zaradi del samih.
Resnično, resnično, povem vam:
Kdor veruje vame,
bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal,
in še večja kot ta bo opravljal,
ker grem jaz k Očetu.

Razlaga cerkvenih očetov
Sveti Avguštin je trdil, »da je bilo potrebno, da je Jezus rekel: 'Jaz sem pot, resnica in življenje' (Jn 14,6), saj ko enkrat poznamo pot, nam ostane, da spoznamo še cilj«. Sveti Avguštin o Jezusovem odhodu pravi, »da gre nam pripravit prostor, vendar gre tako, da ga ne vidimo, se skrije, da lahko vanj verujemo. Prostor bo namreč pripravljen, ko bomo živeli iz vere, ko enkrat to verujemo, si to tudi želimo in ko si to želimo, tudi dobimo,  saj je želja ljubezni, že priprava prostora.«

Neljubi dogodek iz Apostolskih del glede vdov iz helenizma je zanimiv za Neznanega pisca iz Aleksandrije za razumevanje ustroja Cerkve, za sv. Janeza Krizostoma, ker spregovori o polaganju rok, za Bedo Častitljivega, ker opisuje način izbire diakonov. Sv. Luka pa ta dogodek uporabi kot uvod v pripoved o Štefanu, za razumevanje katere sta ključna njegov govor ter mučeništvo.

Misli Benedikta XVI.
V evangeliju današnje nedelje Jezus pravi svojim apostolom naj verujejo vanj, saj je 'pot, resnica in življenje' (Jn 14,6). Kristus je pot, ki vodi k Očetu, je resnica, ki daje smisel človeškemu bivanju ter je izvir tistega življenja, ki je večno veselje z vsemi svetimi v nebeškem kraljestvu. Držimo torej Gospoda za besedo! Obnovimo vero vanj ter popolnoma zaupajmo njegovim obljubam!

Prvo berilo nam razodeva ob  prizoru polaganja rok na prve diakone, da je Cerkev enotna zato, ker je  apostolska, to pomeni, da je vidna enotnost utemeljena na apostolih, ki jih je Kristus izbral in postavil za priče njegovega vstajenja, ter se je iz tega porodilo to kar Sveto pismo imenuje 'poslušnost vere’ (Rim 1,5; Apd 6,7).

Dragi prijatelji, zavzetost oznanjati Jezusa Kristusa, ki je 'pot, resnica in življenje' (Jn 14,6) je temeljna naloga Cerkve. Samo če verujejo v Kristusa ter ostanejo povezani z njim lahko učenci, med njimi smo tudi mi, nadaljujejo z njegovim nenehnim delovanjem v zgodovini. Gospod pravi: 'Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal' (Jn 14,12).

Prosimo Devico Marijo, naj vedno pomaga pastirjev Cerkve in vsem, ki v različnih službah oznanjajo veselo zveličavno novico, da bi se Božja Beseda širila ter bi se množilo število učencev (prim. Apd 6,7).








All the contents on this site are copyrighted ©.