Frančišek: Sadovi poslušnosti Besedi so dobrota, mir, samoobvladovanje

VATIKAN (torek, 9. maj 2017, RV) – Papež Frančišek je med današnjo homilijo ponovno spodbudil, naj se ne upiramo Svetemu Duhu, ampak poslušno sprejemamo Božjo besedo. Dobrota, mir in samoobvladovanje so sadovi človeka, ki sprejme Besedo, je z njo domač in jo pozna. Jutranjo sveto mašo je papež daroval za sestre skupnosti Hčere ljubezni svetega Vincencija Pavelskega, ki skrbijo za Dom svete Marte in se danes spominjajo svoje ustanoviteljice svete Luise di Marillac.

Drža, ki je lastna kristjanu
Že prejšnje dni je Frančišek govoril o upiranju Svetemu Duhu, kar je Štefan očital učiteljem postave. Današnje bogoslužno branje pa nam govori o nasprotni drži, ki je lastna kristjanu. To je poslušnost Svetemu Duhu. Po Štefanovem mučeništvu je v Jeruzalemu prišlo do velikega preganjanja. Tam so ostali samo apostoli, medtem ko so se ostali verniki, laiki, razkropili vse do Fenicije, Cipra in Antiohije. Kot beremo v berilu iz Apostolskih del, evangelija niso oznanjali nikomur drugemu kakor le judom. V Antiohiji pa so nekateri začeli oznanjati Jezusa Kristusa tudi Grkom, poganom, kajti čutili so, da jih Duh k temu spodbuja. Bili so poslušni, je pojasnil papež. Po preganjanjih so bili laiki tisti, ki so prinesli Besedo, saj so bili poslušni Svetemu Duhu.

Trije koraki na poti poslušnosti
Apostol Jakob v prvem poglavju svojega Pisma poziva, naj s krotkostjo sprejmemo Besedo. Treba je torej biti odprt, ne pa tog. Papež je izpostavil tri korake na poti poslušnosti. Prvi korak je »sprejeti Besedo«, torej »odpreti srce«. Drugi korak je »poznati Besedo«, »poznati Jezusa«, ki pravi: »Moje ovce poslušajo moj glas in jaz jih poznam in one mi sledijo.« Poznajo ga, ker so poslušne Duhu.

Imamo pa še tretji korak – »domačnost z Besedo«. »S sabo vedno nositi Besedo, jo brati, odpreti srce za Besedo, odpreti srce za Duha, ki nam daje razumeti Besedo. In sad tega sprejetja Besede, poznavanja Besede, nošenja Besede s sabo, domačnosti z Besedo, velik sad, torej drža osebe, ki tako dela, so dobrota, dobrohotnost, veselje, mir, samoobvladovanje, krotkost,« je zatrdil papež.

Vse to prihaja iz poslušnosti Duhu. »A Duha, ki me bo vodil k Besedi, moram sprejeti s poslušnostjo. Ta poslušnost, da se torej ne upiram Duhu, me bo vodila v takšen način življenja, v takšen način delovanja. S poslušnostjo sprejeti Besedo, poznati Besedo in prositi Duha za milost, da bi jo poznali, zatem pa narediti prostor, da bo to seme lahko pognalo in raslo v tiste drže dobrote, krotkosti, dobrohotnosti, miru, ljubezni, samoobvladovanja – vse to oblikuje krščanski stil.«

Se upiramo Duhu? Ali pa ga sprejemamo?
V današnjem berilu tudi beremo, da so se v Jeruzalemu nekoliko prestrašili, ko so slišali, kako v Antiohiji oznanjajo Besedo tudi poganom. Zato so tja poslali Barnabo. Morda so se spraševali, kako to, da se Beseda oznanja neobrazanim, in kako to, da je ne oznanjajo apostoli, ampak tisti ljudje, ki jih ne poznamo. Lepo je, kot je nadaljeval papež, da se Barnaba, ko pride v Antiohijo in vidi Božjo milost, razveseli in vse spodbuja, naj ohranijo odločno srce, zvesto Gospodu. Bil je namreč mož, poln Svetega Duha.

»Je Duh, ki nas vodi, da se ne bi zmotili, da bi sprejeli s poslušnostjo Duha, poznali Duha v Besedi in živeli v skladu z Duhom. In to je nasprotno upiranju, ki ga je Štefan očital voditeljem, učiteljem postave: 'Vedno ste se upirali Svetemu Duhu.',« je dejal papež Frančišek in vprašal: »Se upiramo Duhu? Ali pa ga sprejemamo?« Povabil je, naj prosimo za milost, da bi sprejemali s poslušnostjo. Ob sklepu homilije je še spomnil, da so učence prvič imenovali kristjani ravno v Antiohiji.