Papež sprejel člane Tajništva za komunikacijo: Slediti zahtevam digitalne konvergence

VATIKAN (četrtek, 4. maj 2017, RV) – Na avdienci s svetim očetom so danes bili udeleženci prvega plenarnega zasedanja Tajništva za komunikacijo, ki poteka v Vatikanu od 3. do 5. maja. Dikasterij je ustanovil papež Frančišek leta 2015 z namenom, da bi se vzpostavil nov komunikacijski sistem Svetega sedeža in bi se premislilo danes še kako aktualno vprašanje digitalne kulture, kar je spomnil tudi v svojem govoru. Kot je dejal, mu je tema, ki jo obravnava plenarno zasedanje, zelo pri srcu: »Gre za proučevanje novih kriterijev in načinov sporočanja evangelija usmiljenja vsem ljudem, v središču različnih kultur, preko medijev, ki jih novi kulturno digitalni kontekst daje na razpolago našim sodobnikom.«

Reorganizirati komunikacijski sistem
Dikasterij, ki bo 27. junija letos imel dve leti, se predstavlja sredi reforme, saj gre za novo stvarnost, ki dela nepovratne korake. V tem primeru ne gre za koordinacijo ali združevanje predhodnih dikasterijev, ampak za ustanovitev nove institucije ex novo, pri čemer je papež navedel ustanovitveni dokument Motu proprio: »Aktualni komunikativni kontekst, ki je zaznamovan z navzočnostjo in razvojem digitalnih medijev, dejavnikov konvergence in interaktivnosti, zahteva premislek o informativnem sistemu Svetega sedeža in usmerja k  reorganizaciji, ki z ovrednotenjem tistega, kar se je v zgodovini razvilo znotraj komunikacijske ureditve Svetega sedeža, odločno napreduje proti integraciji in enotnemu upravljanju. Iz teh razlogov smatram, da se vse stvarnosti, ki so se vse do danes na različne načine ukvarjale s komunikacijo, združijo v en nov dikasterij rimske kurije, ki se bo imenoval Tajništvo za komunikacijo. Na ta način bo komunikacijski sistem Svetega sedeža vedno bolje odgovarjal na zahteve poslanstva Cerkve.«

Zahteve digitalne konvergence
Papež Frančišek je dodal, da ta novi komunikacijski sistem izvira iz zahteve t.i. »digitalne konvergence«. V preteklosti je namreč vsaka komunikacijska oblika imela lasten kanal. Vsaka izrazna oblika je imela svoj medij: zapisane besede časopis ali knjige, slike in fotografije kino in televizijo, govorjene besede in glasba radio in zgoščenke. Vse te komunikacijske oblike se danes posredujejo z binarnim sistemom.

V tem smislu bo torej časnik L'Osservatore Romano, ki bo s prihodnjim letom postal del novega dikasterija, moral najti nov in drugačen način za doseganje števila bralcev, ki bo večje od števila, ki ga je dosegal v tiskani obliki. Papež je omenil tudi Radio Vatikan, ki je že pred leti postal skupek spletnih portalov, sedaj pa ga je treba premisliti v skladu z novimi modeli, ki ustrezajo modernim tehnologijam in zahtevam naših sodobnikov. Kar se tiče radiofonije, je izpostavil prizadevanje dikasterija v zvezi z državami, ki imajo nizko tehnološko zmožnost, kot primer je navedel Afriko, da bi se racionalizirali kratki valovi, ki – kar je papež še posebej poudaril – niso bili nikoli ukinjeni. Čez kakšen mesec bodo tudi Vatikanska knjigarna, starodavna večjezična Vatikanska tipografija in že omenjeni L'Osservatore Romano postali del »velike delovne skupnosti novega dikasterija«, kar bo po papeževih besedah »zahtevalo pripravljenost uskladiti se z novim proizvajalnim in distributivnim načrtom«.

Frančišek je dodal, da je zgodovina nedvomno dragocena dediščina izkušenj, ki jih je treba ohraniti in uporabiti kot spodbudo za prihodnost. Drugače bi postala muzej, ki bi ga bilo zanimivo in lepo obiskati, ne bi pa bila zmožna dati moči in poguma za nadaljevanje poti. Zatrdil je, da je v to obzorje izgradnje novega komunikativnega sistema, treba vključiti tudi formacijo in usposabljanje osebja.

Vodilni kriterij naj je apostolski
Člane Tajništva za komunikacijo po papeževih besedah torej čaka »obsežno in razčlenjeno« delo. S prispevkom vseh se bo lahko izpeljala ta reforma, ki je »z ovrednotenjem tistega, kar se je v zgodovini razvilo znotraj komunikacijske ureditve Svetega sedeža«, namenjena »integraciji in enotnemu upravljanju«. Frančišek je zbrane spodbudil, naj v študijskih komisijah delajo s podrobnimi analizami in, ko bodo opredelili poti, naj se pogumno odločijo in nadaljujejo v skladu z izbranimi kriteriji. Izpostavil pa je, naj je vodilni kriterij apostolski, misijonarski, s posebno pozornostjo na stiske, revščino in težave ter v zavedanju, da je tudi k tem situacijam danes treba pristopati z ustreznimi rešitvami. »Tako bo postalo mogoče prinesti evangelij vsem, vrednotiti človeške vire, ne da bi nadomestili komunikacijo lokalnih Cerkva, in istočasno podpirati cerkvene skupnosti, ki to najbolj potrebujejo.«

»Ne pustimo se premagati skušnjavi navezanosti na veličastno preteklost. Raje oblikujmo veliko moštveno igro, da bi bolje odgovorili na nove komunikacijske izzive, ki jih danes družba zahteva od nas, brez strahu in brez predstavljanja apokaliptičnih scenarijev,« je še dejal papež Frančišek.