Sveta maša: Božja nežnost na mesto kamnitega srca lahko postavi meseno srce

VATIKAN (torek, 2. maj 2017, RV) – Gospod naj omehča trdovratna srca, ki obsojajo vse, kar je izven postave. To so bile papeževe besede med homilijo, ko je zjutraj maševal v kapeli Doma sv. Marte. Poudaril je, da je Božja nežnost sposobna odstraniti kamnito srce in na njegovo mesto postaviti meseno srce.

Današnje berilo iz Apostolskih del govori o mučeništvu sv. Štefana. Le-ta je »pričevalec pokorščine«, kakor Jezus, ki je bil pokoren vse do smrti. In ravno zaradi tega je bil preganjan. Tisti, ki so ga kamnali, niso razumeli Božje Besede. Štefan jih je imenoval »trdovratni in neobrezani v srcih in ušesih«. Reči nekomu, da je »neobrezan«, je bilo enako kot reči mu »pogan«.

To je drama zaprtosti srca: trdovratno srce
Obstaja več načinov nerazumevanja Božje Besede. Učenca iz Emavsa je Jezus na primer imenoval »nespametna«. Ta izraz gotovo ni bil pohvalen, a tudi ne tako močan kot tisti, ki ga uporabi Štefan. Dva učenca nista razumela in sta bila bojazljiva, ker nista hotela imeti problemov. Bilo ju je strah, toda bila sta dobra in odprta za resnico. Ko ju je Jezus pograjal, sta dopustila, da so njegove besede vstopile vanju in njuni srci sta se ogreli. Tisti, ki so kamnali Štefana, pa so bili besni in niso hoteli poslušati. To je drama zaprtosti srca: trdovratno srce.

V Psalmu 95 Gospod svoje ljudstvo opominja, naj ne zakrknejo njihova srca. V knjigi preroka Ezekiela pa beremo »čudovito obljubo«: da bo kamnito srce zamenjano z mesenim srcem, kar pomeni s srcem, ki »zna poslušati« ter »sprejeti pričevanje pokorščine«.

Zaradi zaprtih src, kamnitih src, src, ki se nočejo odpreti, ki nočejo slišati, Cerkev danes zelo trpi: »Srca, ki poznajo le jezik obsodbe: znajo obsoditi, ne znajo pa reči: 'Razloži mi, zakaj ti praviš tako? Zakaj to? Razloži mi …' Ne, so zaprta. Vse vedo. Ne potrebujejo razlag.«

V zaprtih srcih ni prostora za Svetega Duha
Očitek, ki ga izreče tudi Jezus, je, da so ti ubijali preroke, ker so govorili nekaj, kar jim ni bilo všeč. Zaprto srce namreč ne dopusti, da bi vstopil Sveti Duh: »V njihovih srcih ni bilo prostora za Svetega Duha.« Današnje berilo pa nam pove, da je Štefan, poln Svetega Duha, razumel vse: Sveti Duh ga je napravil za pričevalca pokorščine utelešeni Besedi. Štefan je bil »poln«. Zaprto srce, trmasto srce, pogansko srce, ki Duhu ne pusti vstopiti, pa se počuti samozadostnega.

Božja nežnost je sposobna na mesto kamnitega srca postaviti meseno srce
Papež Frančišek je nato dejal, da smo mi sami kakor dva učenca iz Emavsa. Imamo veliko dvomov, veliko grehov, pogostokrat se želimo oddaljiti od križa, od preizkušenj; pa vendar naredimo prostor, da bi slišali Jezusa, ki nam ogreje srce. Tistim, ki so »zaprti v togosti postave«, ki nočejo slišati, je Jezus večkrat rekel »grše stvari«, kakor jim jih je dejal Štefan. Na primer, ko so k njemu pripeljali prešuštnico, grešnico. Tistim, ki so jo hoteli kamnati, je odgovoril le, naj »pogledajo sami vase«. Sveti oče je povabil, da bi vsakdo vstopil v ta dialog med Jezusom in žrtvijo kamnitih src, prešuštnico. Da bi gledali Jezusovo nežnost. Jezus je bil pričevalec pokorščine, Veliki Pričevalec, podaril je svoje življenje; nam pa kaže nežnost Boga v odnosu do nas, naših grehov, naših slabotnosti.

»Vstopimo v ta dialog in prosimo za milost, da bi Gospod nekoliko omehčal srca teh togih, tistih ljudi, ki so vedno zaprti v postavo in obsojajo vse, kar je izven te postave. Ne vedo, da je Beseda prišla v mesu, da je Beseda pričevalec pokorščine. Ne vedo, da je Božja nežnost sposobna odstraniti kamnito srce in na njegovo mesto postaviti meseno srce.«