VATIKAN (nedelja, 30. april 2017, RV) – Srečanja v Kairu, vrednote, ekumenska pot, Severna Koreja, Venezuela, migracije. O vsem tem je spregovoril papež Frančišek, ko je med tiskovno konferenco odgovarjal na vprašanja novinarjev, in sicer med povratnim letom iz Egipta.
Pogovori z državnimi voditelji so zasebni
To dvodnevno apostolsko potovanje je bilo v središču pozornosti prvih vprašanj. Sveti
oče je poudaril, da so njegovi pogovori z državnimi voditelji običajno zasebni in,
da je iz spoštovanja to zaupnost potrebno ohraniti. Med obiskom v Egiptu je imel štiri
zasebne pogovore: z velikim imamom univerze Al Azhar, s predsednikom al Sisijem, s
patriarhom Tawadrosom in s patriarhom Ibrahimom. Na vprašanje glede Giulia Regenija,
mladega Italijana, ki je bil leta 2016 umorjen v Egiptu, je papež povedal, da je Sveti
sedež ukrepal, za kar so zaprosili tudi starši žrtve.
Mir, blagostanje, razvoj – vrednote
Med srečanjem s predstavniki oblasti je papež Frančišek omenil pomen miru, blagostanja
in razvoja. Njegovih besed se ne sme interpretirati kot podpore egiptovski vladi za
njene poskuse zaščite kristjanov, navkljub nezadostnim demokratičnim zagotovilom.
Interpretirati jih je potrebno dobesedno. Govoril je »o vrednotah« kot takih:
varovati mir, varovati harmonijo narodov, varovati enakost državljanov, ne glede na
njihovo versko pripadnost. Tokratno apostolsko potovanje je bilo osemnajsto in v več
državah je že bilo rečeno, da je »papež prišel, da bi podprl določeno vlado«.
A vsaka vlada ima svoje napake in svoje politične nasprotnike – sveti oče se v to
ne vmešava. Govori o vrednotah, vsakdo pa naj potem sam vidi in presodi, če neka vlada
ali neka država tiste vrednote spodbuja ali ne.
Demagoški populizem, Evropa in migracije
Naslednje vprašanje se je dotikalo demagoškega populizma, o katerem je papež spregovoril
na univerzi Al Azhar. Ena izmed razsežnosti populizma zadeva problem Evrope in Evropske
unije. Vsaka država je svobodna, da se odloči, in sveti oče njene izbire ne more soditi,
ker ne pozna notranje politike. Res je, da je Evropa v nevarnosti, da se razpusti.
Problem, ki jo straši, pa so tudi migracije. A ne smemo pozabiti, da je Evropa sestavljena
iz migrantov, ki so prihajali več stoletij. Gre za problem, ki ga je treba dobro preučiti
in spoštovati različna mnenja. In sicer poštena mnenja, izražena v kontekstu politične
razprave z veliko začetnico: 'Velika Politika'.
Odnosi s pravoslavnimi verniki
Kar zadeva odnose s pravoslavnimi verniki, je papež Frančišek spomnil, da je z njimi
vedno gojil prijateljske odnose. V Buenos Airesu se je vsako leto 6. januarja, na
božični večer, udeležil večernic v pravoslavni katedrali. Lahko je molil, čeprav je
bila molitev dolga dve uri in štirideset minut ter je potekala v jeziku, ki ga ni
poznal. Ostal je tudi na večerji s celotno skupnostjo, kateri je sledila še tombola.
To je bilo prijateljstvo, bratski odnos.
Tudi s Tawadrosom, s katerim sta v Egiptu podpisala skupno izjavo, papeža povezuje posebno prijateljstvo. Zanj je »Božji človek« z veliko apostolsko gorečnostjo. Je tudi eden največjih »fanatikov med navednicami«, ki želijo najti skupen datum za praznik velike noči. Za to se želi boriti. Ko je bil še škof, je hodil k osebam s posebnimi potrebami in jim je dajal jesti. Poslan je bil v škofijo s petimi cerkvami; ko je odšel, jih je zapustil petindvajset.
Glede krsta in enosti je sveti oče pripomnil, da gre za zgodovinsko vprašanje. Zdaj so se odprla vrata in »smo na dobri poti«, da jih prekoračimo. O tem med drugim govori predzadnji odstavek izjave, podpisane s Tawadrosom.
Nadalje je papež dejal, da je tudi gruzijski pravoslavni patriarh Elija II. »Božji človek« in mistik. Katoličani bi se morali kaj naučiti iz mistične tradicije pravoslavnih Cerkva. Vse, kar zadeva ekumenizem, je na poti. Ekumenizem se uresničuje na poti, z deli dejavne ljubezni, s pomočjo, s tem, da se nekaj dela skupaj: »Statičen ekumenizem ne obstaja.«
Severna Koreja – iskanje rešitve po diplomatski poti
Sledilo je vprašanje, ki je zadevalo Severno Korejo. Tamkajšnje dogajanje – možnost
nuklearne vojne – je trenutno zelo povezano z negotovostjo glede miru v svetu. Voditelje,
ki so odgovorni za prihodnost človeštva, papež poziva k reševanju problemov po diplomatski
poti, poti pogajanja. »Tretja svetovna vojna po koščkih«, o kateri papež
govori že dve leti, se res odvija »po koščkih«, le da so se ti v tem času
povečali in se tudi zgostili. Razširjena vojna bi danes uničila velik del človeštva
in kulture, česar sedanje človeštvo ne bi bilo sposobno prenesti: »Ustavimo se,
poiščimo diplomatsko rešitev.« Po papeževem mnenju imajo pri tem Združeni narodi
dolžnost, da ponovno prevzamejo vodstvo, kar je nekoliko razvodenelo.
Kar zadeva srečanje s predsednikom ZDA papež iz državnega tajništva doslej ni bil obveščen, da bi le-ta zaprosil za avdienco. Vendar pa sprejme vsakega državnega voditelja, ki to stori.
Kriza v Venezueli
Nadalje je bila med tiskovno konferenco na letalu omenjena kriza v Venezueli. Sveti
oče je spomnil na pretekle poskuse mediacije, žal neuspešne, in na prizadevanje Svetega
sedeža. Pri tem je zagotovil, da mora biti za Venezuelo storjeno vse, kar je mogoče
storiti.
Begunci in »koncentracijska taborišča«
Zadnje vprašanje pa se je navezovalo na nedavne papeževe besede, ko je, govoreč o
beguncih, uporabil izraz »koncentracijsko taborišče«. To ni bil »lapsus
linguae«, je zagotovil sveti oče. S tem se seveda ni nanašal na Nemčijo, pa vendar
obstajajo begunska taborišča, ki so prava koncentracijska taborišča: osebe so zaprte
v njih in ne morejo iti ven. Papež je spomnil na to, kar se je zgodilo na severu Evrope,
ko so ljudje hoteli preko morja do Velike Britanije. Nato pa je povedal še primer
s Sicilije, o katerem mu je pripovedoval neki predstavnik Katoliške akcije in ki ga
je nasmejal. V nekem manjšem kraju so domačini ljudem, ki so bili zaprti v begunskem
taborišču, rekli, da je za njihovo mentalno zdravje to slabo in da morajo iti ven.
Vrat jim sicer niso mogli odpreti, so pa zadaj naredili luknjo, da so begunci lahko
šli ven in se sprehajali. Tako so se ustvarili dobri odnosi med njimi in prebivalci
tistega kraja.
Na koncu se je papež novinarjem zahvalil za njihovo delo: »Ne veste, koliko dobrega lahko storite z vašimi reportažami, z vašimi članki, z vašimi mislimi …«
All the contents on this site are copyrighted ©. |