S papežem Frančiškom skozi minuli teden (10. – 16. april 2017)

Velika noč: Pojdimo oznanit, kar je res: Gospod je živ!
»Po soboti, ko se je svital prvi dan tedna, sta prišli Marija Magdalena in druga Marija pogledat grob,« je papež Frančišek začel homilijo med velikonočno vigilijo. »To je tisto, k čemur nas ta noč kliče, naj oznanjamo: utripanje Vstalega, Kristus živi! In prav to je spremenilo korak Marije Magdalene in one druge Marije; prav to ju pripravi, da v naglici odideta in tečeta povedat novico (prim. Mt 28,8); prav to ju pripravi, da se vrneta po isti poti in gledata iste stvari; vrneta se v mesto, da bi se srečali z drugimi. Kakor smo z njima vstopili v grob, tako vas povabim, da z njima greste in se vrnete v mesto, da greste nazaj po isti poti, da pogledate iste stvari. Stopimo z njima oznanit novico, pojdimo … v vse tiste kraje, kjer je videti, da je grob dobil zadnjo besedo, in kjer je videti, da je smrt edina rešitev. Pojdimo oznanit, podelit, razodet, kar je res: Gospod je živ. Živ je in hoče vstati v tolikerih obrazih, ki so pokopali upanje, pokopali sanje, pokopali dostojanstvo. In če nismo sposobni dopustiti, da nas Duh popelje po tej poti, nismo kristjani. Pojdimo in se pustimo presenetiti tej drugačni zarji, pustimo se presenetiti novosti, ki jo da lahko edinole Kristus. Pustimo, da njegova nežnost in njegova ljubezen zganeta naše korake, pustimo, da utrip njegovega srca preobrazi naše šibko utripanje.«

Urbi et orbi
Na velikonočno nedeljo je sveti oče daroval mašo na Trgu svetega Petra in po njej imel tradicionalno poslanico Urbi et Orbi, ko je vsem vernikom in ljudem dobre volje voščil za praznik Kristusovega vstajenja.

Veliki petek
Na veliki petek popoldne je papež v baziliki svetega Petra vodil bogoslužje velikega petka, med katerim se je bralo poročilo o Jezusovem trpljenju in smrti. Zvečer pa je v rimskem Koloseju potekal tradicionalni križev pot, ki ga je sveti oče sklenil z molitvijo: »O Gospod Jezus, Božji Sin, nedolžna žrtev za naše odkupljenje, pred tvojim kraljevskim praporom, pred tvojo skrivnostjo smrti in slave, pred tvojim križem poklekamo osramočeni in polni upanja in te prosimo, da nas umiješ v kopeli krvi in vode, ki sta pritekli iz tvojega prebodenega srca, da odpustiš naše grehe in naše krivde. Prosimo te, da se spomniš naših bratov, ki jih je zlomilo nasilje, brezbrižnost ali vojna. Prosimo te, da streš verige, ki nas vklepajo, da smo jetniki svoje sebičnosti, svoje prostovoljne zaslepljenosti in praznosti naše posvetne preračunljivosti. O Kristus, prosimo te, nauči nas, da nas ne bo nikoli sram tvojega križa, da ga ne bomo nikoli popredmetili, ampak da ga bomo častili in molili, ker si nam z njim jasno pokazal strahoto naših grehov, veličino svoje ljubezni, krivičnost naših sodb in moč svojega usmiljenja.«

Veliki četrtek
Na veliki četrtek je papež obhajal sveto mašo v spomin na Gospodovo zadnjo večerjo v zaporu Paliano blizu Rima. Noge je umil dvanajstim zapornikom: desetim italijanske, enemu argentinske in enemu albanske narodnosti. Tri so bile ženske. Med njimi je bil tudi musliman, ki bo junija prejel zakrament krsta; dva sta bila zapornika, obsojena na dosmrtno ječo. Papež jim je med homilijo dejal: »Da bi sejali ljubezen med nami, vam danes ne rečem, da greste in umijete noge drug drugemu, bila bi šala. To je namreč simbol, podoba, zato vam pravim, če lahko pomagate ali opravite kakšno uslugo tukaj v zaporu sojetniku ali sojetnici, storite to. Kajti to je ljubezen, to je kot umiti noge in biti služabniki drugih.«

Med krizmeno mašo je sveti oče govoril o veselem oznanilu. »Resnica veselega oznanila ne bo nikoli mogla biti samo neka abstraktna resnica, ena tistih, ki se nikoli v polnosti ne utelesijo v življenju oseb, ker se čutijo udobneje na natisnjenem papirju knjig. Usmiljenje veselega oznanila ne bo nikoli moglo biti žalostno ali nevtralno, saj je izraz v celoti osebnega veselja: '… je veselje Očeta, ki noče, da bi se pogubil kdo od njegovih malih' (Evangelii gaudium, 237); je veselje Jezusa, ko vidi, da so ubogi evangelizirani in da mali gredo evangelizirat. Veselja evangelija so posebna veselja,« pri čemer je papež izpostavil uporabo množine, saj so mnoga in različna, glede na to, kako želi Duh sporočati v vsaki dobi, vsaki osebi v posamezni kulturi. »Ta veselja je treba dati v nove mehove, o katerih govori Gospod, da bi izrazil novost svojega sporočila.«

Ostali dogodki minulega tedna
Papeževa kateheza med redno splošno avdienco v sredo je govorila o krščanskem upanju, ki izvira iz križa. »Zemeljska upanja se pred križem zrušijo, a rodijo se nova upanja, upanja, ki trajajo za vedno. Upanje, ki se rodi iz križa, je drugačno. Drugačno je od tistih, ki se zrušijo, drugačno od upanja sveta. Ko se odločimo za Jezusovo upanje, počasi odkrijemo, da je zmagovalni način življenja način semena, način ponižne ljubezni. Ni druge poti za zmago nad zlom in za upanje na svetu,« je izpostavil Frančišek. Kdor sprejema, je razpoložljiv in služi, živi na način Boga, ta je zmagovalec, reši sebe in druge, »postane seme upanja za svet«. Lepo je pomagati drugim in jim služiti. Morda se včasih utrudimo, a srce se nam napolni z veseljem in upanjem. To pomenita ljubezen in upanje skupaj: služiti in dajati.

Prejšnji teden so se s papežem Frančiškom srečali otroci in mladostniki, ki se zdravijo v pediatrični bolnišnici Bambino Gesù in so s svojimi zgodbami sodelovali v televizijski oddaji Otroci iz Bambino Gesù, ki jo je predvajala italijanska televizija Rai. Na posebni avdienci pa so bili tudi člani italijanskega Nacionalnega odbora za biovarnost, biotehnologije in življenjske znanosti.

Blagoslovljeno velika noč!
Sklenimo s papeževimi spodbudnimi besedami iz velikonočne poslanice Urbi et Orbi: »Dragi bratje in sestre, letos kot kristjani vseh veroizpovedi skupaj obhajamo veliko noč. Tako v en glas odmeva na vseh koncih sveta najlepše oznanilo: 'Gospod je zares vstal, kakor je napovedal!' On, ki je premagal temo greha in smrti, naj podari mir našim dnem. Blagoslovljeno veliko noč!«