Po dvojnem atentatu na kristjane v Egiptu

EGIPT (ponedeljek, 10. april 2017, RV) – »Gre za dramo. Vpričo takšnih dogodkov ni drugih besed. Zgolj molitev in upanje.« Tako pravi msgr. Adel Zaki, apostolski vikar v Aleksandriji za katoličane latinskega obreda. In sicer po dvojnem atentatu na kristjane na cvetno nedeljo. Na dogodek je po sveti maši včeraj spomnil tudi papež Frančišek, izrazil je bližino žalujočim in zagotovil molitev za vse žrtve. Napadeni sta bili koptska cerkev sv. Jurija (Mar Gerges) v kraju Tanta na severu Kaira in katedrala sv. Marka v Aleksandriji. V obeh napadih je umrlo več kot 40 oseb, preko 120 pa je ranjenih.

Po besedah upokojenega koptskega katoliškega škofa, msgr. Antoniosa Aziza Mine, gre za napad na kristjane in enotnost države. Napasti kristjane teroristom zagotovi veliko medijsko odmevnost. Cerkev v državi se že več desetletij zaveda tveganja, ki ga s seboj prinaša širjenje verskega fanatizma in ekstremizma. Oblasti bi morale poskrbeti, da se dogodki, kot je bil včerajšnji, ne bi več ponavljali. Poleg tega je čez tri tedne v Egiptu predviden obisk svetega očeta. Glede le-tega je msgr. Mina prepričan, da ni ogrožen, saj bodo varnostni ukrepi na najvišjem nivoju. A še pred papeževim prihodom bodo kristjani obhajali veliko noč. V Egiptu bo imel ta praznik letos priokus krvi in grenkobe žalosti, mnoge družine bodo objokovale svoje mučence. A navkljub temu – dodaja škof Mina – ne bomo nikoli izgubili upanja: »Nismo premagani … Papež nam je naročil, naj molimo, da bi Bog spreobrnil srca teroristov, in za mir. Kristjani v Egiptu so bojevniki upanja.«

Atentati ne bodo zaustavili papeža Frančiška in njegovega poslanstva miru
Da včerajšnji dogodki papeža Frančiška ne bodo zaustavili pri nameri, da 28. in 29. aprila obišče Egipt, potrjuje tudi msgr. Giovanni Angelo Becciu, namestnik vatikanskega državnega tajnika. Kar se je zgodilo – pravi – vzbuja nemir in veliko trpljenje, ne more pa preprečiti papeževega opravljanja poslanstva miru. Jasno je, da gre za atentat na dialog in mir, za posredno sporočilo vladajočim, za dejanje proti krščanski manjšini. Papež si vse od pojava t. i. Islamske države prizadeva razlikovati med terorističnimi dejanji in verstvom samim. S svojimi stališči si je pridobil tudi priznanje muslimanov. Kot pravi msgr. Becciu, so se mnogi islamski predstavniki osebno srečali z njim in se mu zahvalili ali pa so mu pisno izrazili svoje občudovanje njegove moralne avtoritete.

Ni torej prvič, da pred apostolskim potovanjem prihaja do vprašanja varnosti in strahu pred atentati. V Egiptu, zaključi msgr. Becciu, so zagotovili, da se bo vse odvijalo na najboljši možni način. In papež, ne da bi se skrival pred stvarnostjo, ki tokrat ni opogumljajoča, vabi, da bi na prihodnost gledali z upanjem – ter, kakor vedno, želi dati zgled.

Odzivi s celega sveta
Odzivi po včerajšnjem dvojnem atentatu prihajajo s strani škofovskih konferenc in drugih katoliških organizacij s celega sveta. Ekumenski svet Cerkva izprijena napada na nedolžne vernike obsoja in poziva k prenehanju nasilja. Generalni tajnik sveta, pastor Olav Fykse Tveit, izraža globoko žalost in celotnemu narodu, ranjencem ter družinam žrtev zagotavlja sožalje in molitve: »Vpričo te surovosti morajo človeška družina, vsi ljudje vere in dobre volje stopiti skupaj ter se ponovno zavezati za medsebojno spoštovanje in skrb, varovanje drug drugega in preprečevanje takšnega nasilja.« Tveit nadalje spodbuja vladno delovanje, ki bi bilo povezano s solidarnostjo med muslimani, kristjani in osebami vseh verstev v njihovih medsebojnih odnosih na lokalni ravni. Vse verske in narodne voditelje pa poziva, da bi podprli narod v Egiptu.

Na atentata se je odzvala tudi Ameriška škofovska konferenca. Medtem ko so bili v Cerkvi, ko so molili, sredi nečesa, kar bi moralo biti mir, je prišlo do nasilja – tako v izjavi zapiše kardinal Daniel DiNardo, predsednik konference. V nadaljevanju tudi on zagotavlja molitve in izraža sožalje ter solidarnost s koptsko Cerkvijo v Egiptu, starodavno krščansko skupnostjo, ki se sooča z naraščajočim preganjanjem. Egiptovski narod naj išče ter najde pravičnost, ozdravljenje, ter naj okrepi zaščito koptskih kristjanov in drugih verskih manjšin, ki si želijo le živeti v miru.

Podobno se odzivata tudi Škofovska konferenca Anglije in Walesa ter Nemška škofovska konferenca. Katoliški voditelji v Angliji so v molitvi povezani s koptsko skupnostjo v Egiptu: »Nič ne more upravičiti teh krutih terorističnih dejanj.« Zagotovilo molitve prav tako prihaja iz Nemčije. Tamkajšnji škofje menijo, da gre za atentat na sobivanje kristjanov in muslimanov, do česar pa ne sme priti: »Verniki različnih verstev, in še zlasti odgovorni, morajo odločno zavrniti sovraštvo in nasilje.«

Fundacija Pomoč Cerkvi, ki trpi pa navsezadnje opozarja, da je »barbarstvo« v Egiptu že nekaj mesecev neukrotljivo. Prednost ima sedaj varnost, do katere imajo kristjani vso pravico. Fundacija zatem opozarja še na temeljni pomen obiska svetega očeta v tem trenutku. Njegovo potovanje bo služilo podpori krščanske skupnosti in nadaljevanju poti odprtega in odkritega dialoga.