S papežem Frančiškom skozi minuli teden (3. – 9. april 2017)

Splošna avdienca: Naše upanje je Oseba
»Kristus je zares vstal. Živ je in prebiva v vsakem od nas. In zato nas sveti Peter na vso moč poziva, naj ga častimo v svojih srcih. Tu se je namreč naselil Gospod v trenutku našega krsta in od tu neprestano obnavlja nas in naše življenje, nas napolnjuje s svojo ljubeznijo in polnostjo Duha.« To je tudi razlog našega upanja, je dejal papež Frančišek pri katehezi med sredino splošno avdienco. »Naše upanje ni nek pojem, ni neko čustvo, ni nek telefon, ni nek kup bogastva. Ne! Naše upanje je Oseba, je Gospod Jezus, ki ga prepoznavamo kot živega in navzočega v nas in naših bratih, kajti Kristus je vstal. Če je Kristus živ in prebiva v nas, v našem srcu, potem moramo dopustiti, da postane viden in deluje v nas. To pomeni, da mora Gospod Jezus vedno bolj postajati naš življenjski vzor in da se moramo naučiti obnašati se, kakor se je On obnašal, delati to, kar je delal Jezus.« Upanje, ki prebiva v nas, torej ne sme ostati skrito v nas, v našem srcu, ampak se mora širiti navzven, prevzeti prefinjeno in svojstveno obliko blagosti, spoštovanja in dobrohotnosti v odnosu do drugega ter celo odpustiti tistemu, ki nam dela hudo. Kajti tako je delal Jezus. In tako še vedno dela po tistih, ki mu dajo prostor v svojem srcu in svojem življenju, zavedajoč se, da se hudo ne premaga s hudim, ampak s ponižnostjo, usmiljenjem in blagostjo.

50-letnica Populorum Progressio – povezati dušo in telo
S papežem so se prejšnji teden srečali udeleženci simpozija o okrožnici Populorum Progressio, ki je bila izdana pred petdesetimi leti. Sveti oče je govoril o celostnem razvoju in integraciji. Med drugim izpostavil povezanost telesa in duše. Razvoja ne moremo zvesti na preprosto ekonomsko rast. Razvoj ni v tem, da imamo na razpolago vedno več materialnih dobrin. »Povezati telo in dušo pomeni, da nobeno razvojno delo ne bo moglo zares doseči svojega cilja, če ne bo spoštovalo tistega kraja, kjer je prisoten Bog in govori našemu srcu.«  Bog se je dal v polnosti spoznati po Jezusu Kristusu. V njem Bog in človek nista med seboj ločena. Bog je postal človek, da bi iz človeškega življenja, tako osebnega kot družbenega, naredil konkretno pot zveličanja. Tako razodetje Boga v Kristusu kaže pot in način služenja, ki ga Cerkev želi nuditi svetu. V tej luči lahko razumemo, kaj pomeni celostni razvoj, ki ne dela krivice ne Bogu ne človeku, saj obsega celotno obstojnost obeh. V tem smislu ravno pojem oseba, ki je nastal in zorel v krščanstvu, lahko pomaga pri iskanju polnega človeškega razvoja. Kajti oseba vedno pomeni odnos in ne individualizma, vključevanje in ne izključevanja, eno in nedotakljivo dostojanstvo in ne izkoriščanja, svobodo in ne prisile. Cerkev se ne utrudi pri nudenju te modrosti in svojega dela svetu, zavedajoč se, da je celostni razvoj pot dobrega, ki jo je človeška družina poklicana prehoditi, je še dejal papež Frančišek.

Iz kapele Doma svete Marte
V minulem tednu smo lahko prisluhnili trem papeževim homilijam med jutranjimi mašami v Domu svete Marte. V ponedeljek je pozval, naj drugih ne sodima, in poudaril, da Jezus sodi z usmiljenjem.

V torek zjutraj je razmišljal o križu: »Zveličanje pride samo s križa, a s tega križa, ki je Bog, ki je postal meso. Zveličanja ni v idejah, zveličanja ni v dobri volji, v želji, da bi bili dobri … Ne. Edino zveličanje je v križanem Kristusu, kajti le On, kakor je simbolizirala bronasta kača, je bil zmožen vzeti ves strup greha in nas je tam ozdravil. Toda kaj je križ za nas?«

Papeževa homilija v četrtek zjutraj pa je govorila o Božji zvestobi. Takole je povabil: »Vabim vas, da si danes vzamete pet, deset minut, se usedete, brez radia, brez televizije; da se usedete in pomislite na lastno zgodovino: na blagoslove in nezgode, na vse. Milosti in grehe: vse. In da v tem gledate zvestobo tega Boga, ki je ostal zvest svoji zavezi; ostal je zvest obljubi, ki jo je dal Abrahamu; ostal je zvest zveličanju, ki ga je obljubil v svojem Sinu Jezusu. Prepričan sem, da bomo sredi morda grdih stvari – kajti vsi imamo veliko grdih stvari v življenju – če bomo danes to storili, bomo odkrili lepoto Božje ljubezni, lepoto Njegovega usmiljenja, lepoto upanja. In prepričan sem, da se bomo vsi vzradostili.«

In še …
​Pri papežu Frančišku v Vatikanu so prejšnji teden bili tudi muslimanski voditelji iz Velike Britanije. Z njim pa sta se srečala še princ Charles in vojvodinja Camilla. Sveti oče se je odzval tudi na različne svetovne dogodke: obsodil je nasilje in zagotovil molitve za vse žrtve in trpeče zaradi atentata v Sankt Peterburgu, tragičnih dogodkov v Siriji, poplav na jugu Argentine, poplav in plazov v Kolumbiji. V posebnem pismu je podprl kampanjo o nenasilju v Čikagu, izrazil podporo mednarodni konferenci o integraciji Romov ter ponovno – tokrat s pismom – pa se je zahvali vsej milanski nadškofiji za topel sprejem.