Sveti oče med homilijo: Kako jaz nosim križ?

VATIKAN (torek, 4. april 2017, RV) – Ne nositi križa zgolj kakor »znaka« pripadnosti, ampak gledati Križanega kakor »Boga, ki je postal greh«, da bi nas zveličal. Tako se je glasila spodbuda papeža Frančiška med homilijo med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte.

V današnjem evangeljskem odlomku Jezus farizejem kar trikrat reče, da bodo umrli v svojih grehih. Imeli so namreč zaprto srce in niso razumeli skrivnosti, ki je bil Gospod. »Umreti v svojem grehu je nekaj grdega,« je pripomnil sveti oče.

Bronasta kača – preroštvo
Jezus v tem dialogu s farizeji spomni: »Ko boste povzdignili Sina človekovega, boste spoznali, da jaz sem in da ničesar ne delam sam od sebe.« S tem meri na tisto, kar se je zgodilo v puščavi, o čemer nam pripoveduje berilo iz 4. Mojzesove knjige. Ljudstvo, ki ni več moglo prenašati poti, se je oddaljilo od Gospoda in začelo govoriti proti njemu in Mojzesu. Takrat so prišle kače, ki so pikale in povzročale smrt. Zatem je Gospod Mojzesu rekel, naj naredi bronasto kačo in jo obesi na drog: kdorkoli je bil pičen in jo je pogledal, je ozdravel.

Kača je »simbol hudiča, očeta laži«, očeta greha, ki je človeštvo napeljal h grehu. In Jezus pravi: »Ko bom povzdignjen jaz, bodo vsi prišli k meni.« To je skrivnost križa, je dejal papež Frančišek. Bronasta kača je ozdravljala, toda bila je znamenje dveh stvari: greha, ki ga je storila kača, zapeljevanja in prekanjenosti kače; pa tudi Kristusovega križa. Bila je preroštvo, je razložil sveti oče.

Križ kot spomin na »tistega, ki je postal greh«
Sv. Pavel pravi, da je Jezus postal greh. Nase je vzel vso umazanijo človeštva. Povzdignjen je bil, da bi ga videli vsi ljudje, ranjeni zaradi greha. In kdor v tem povzdignjenem človeku ne prepozna »moči Boga, ki je postal greh, da bi mi ozdraveli«, bo umrl v svojem grehu:

»Zveličanje pride samo s križa, a s tega križa, ki je Bog, ki je postal meso. Zveličanja ni v idejah, zveličanja ni v dobri volji, v želji, da bi bili dobri … Ne. Edino zveličanje je v križanem Kristusu, kajti le On, kakor je simbolizirala bronasta kača, je bil zmožen vzeti ves strup greha in nas je tam ozdravil. Toda kaj je križ za nas? Da, je znamenje kristjanov, je simbol kristjanov.« Papež je spomnil, kako se včasih niti ne pokrižamo dobro, kajti nimamo vere v križ.

Za nekatere križ predstavlja nekakšen »znak«: križ nosijo, da bi pokazali, da so kristjani, da bi pokazali pripadnost. To je sicer v redu, pa vendar ne sme biti zgolj »znak«, kakor da bi šlo za neko ekipo, za »znak« te ekipe, temveč mora biti spomin na »tistega, ki je postal greh«. Spet drugi, je nadaljeval papež, križ nosijo kakor okrasek. Nekateri celo nosijo križe z dragulji, da bi se pokazali.

Kako jaz nosim križ?
»Bog je Mojzesu rekel: 'Kdor pogleda kačo, bo ozdravljen.' Jezus svojim sovražnikom reče: 'Ko boste povzdignili Sina človekovega, boste spoznali.' Kdor križa ne gleda tako, z vero, bo umrl v svojih grehih, ne bo prejel tistega zveličanja.« Cerkev nam danes predlaga dialog s to skrivnostjo križa, s tem Bogom, ki je postal greh, iz ljubezni do mene. Vsakdo med nami lahko reče: »Iz ljubezni do mene.« Pomislimo: »Kako jaz nosim križ? Kot spomin? Kadar se pokrižam, se zavedam tistega, kar delam? Kako jaz nosim križ? Zgolj kot simbol pripadnosti neki verski skupini? Kako jaz nosim križ? Kakor okrasek? Kakor nakit, s številnimi dragulji, z zlatom …? Sem se naučil nositi ga na ramah, kjer boli? Vsakdo izmed nas naj danes pogleda Križanega, pogleda naj tega Boga, ki je postal greh, da mi ne bi umrli v svojih grehih, in naj odgovori na ta vprašanja, ki sem vam jih predlagal.«