Papež sprejel skupnost španskega kolegija: Akademska formacija ni dovolj

VATIKAN (sobota, 1. april 2017, RV) – S papežem Frančiškom se je danes srečala skupnost Papeškega španskega kolegija svetega Jožefa, ki letos praznuje 125. obletnico ustanovitve. Nastal je za namene formacije duhovnikov, formacija pa pomeni s ponižnostjo se približati Gospodu in ga vprašati: Kaj je tvoja volja? Kaj želiš od mene? V odgovor je sveti oče ponudil Jezusove besede: »Ljubi Gospoda z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vso svojo močjo«.

Ljubiti z vsem svojim srcem
Ljubiti z vsem svojim srcem pomeni ljubiti brez zadržka in brez dvoumnosti, brez napačnih interesov in brez iskanja pastoralnega uspeha. Pastoralna ljubezen pomeni stopiti v srečanje z drugim, ga iz vsega srca razumeti, ga sprejemati in mu odpuščati. Vendar pa sami ne morejo rasti v ljubezni. Zato jih je Gospod poklical v skupnost, da bi ta ljubezen vse duhovnike povezala s posebno vezjo službe in bratstva. Pri tem je potrebna pomoč Svetega Duha ter prav tako duhovni boj. Po papeževih besedah gre za stalni izziv, da bi presegli individualizem in živeli različnost kakor dar, obenem pa iskali edinost duhovništva, ki je znamenje Božje navzočnosti v skupnosti.

Ljubiti z vso svojo dušo
Ljubiti z vso svojo dušo pomeni biti pripravljeni darovati življenje, je nadaljeval sveti oče. Ta drža mora ostati navzoča skozi čas in zaobjeti vse naše bitje. Formacija duhovnika ne sme biti samo akademska, čeprav je to zelo pomembno in nujno, ampak mora biti celostni proces, ki zaobjema vse življenjske vidike. Formacija mora služiti rasti in obenem približevanju k Bogu in bratom. Papež je zbranim dejal, naj se nikar ne zadovoljijo z dosego naziva. Ves čas morajo biti učenci, da bi tako na verodostojen in razumljiv način oznanjali evangeljsko sporočilo današnjemu človeku. Zato je prav tako pomembno, da rasejo v razločevanju, da bi znali prepoznati, kaj prihaja od Duha in kaj mu je nasprotno – to je po papeževih besedah milost, za katero morajo prositi na kolenih. Edino to je tista osnova, na podlagi katere bodo preko različnih nalog svoje službe lahko vzgajali druge v razločevanju, ki vodi v vstajenje in življenje. Formacija duhovnika ne more biti izključno akademska, je papež ponovno poudaril. Iz kleriškega akademizma se rodijo vse ideologije, ki kvarijo Cerkev. Pri tem je izpostavil štiri osnove za formacijo: akademska, duhovna, skupnostna in apostolska. Vse štiri morajo biti med seboj povezane. Če manjka samo ena, bo formacija začela šepati in duhovnik bo postal invalid.

Ljubiti  z vso svojo močjo
Ljubiti  z vso svojo močjo nas spominja, da tam, kjer je naš zaklad, tam je naše srce, in da je v naših malih stvareh, gotovostih in čustvih v igri naša sposobnost, da Gospodu rečemo 'da' ali pa mu obrnemo hrbet kakor mladi bogataš. Duhovnik se ne more zadovoljiti z običajnim in udobnim življenjem, ki mu dopušča živeti brez skrbi, ne da bi čutil zahtevo, da goji duh uboštva, ki je ukoreninjen v Kristusovem srcu. Treba je doseči pristno svobodo Božjih otrok v ustreznem odnosu do sveta in zemeljskih dobrin, po zgledu apostolov, ki jih Jezus vabi, naj zaupajo v Previdnost in mu sledijo. Pomembno se je naučiti zahvaljevanja za vse, kar imajo, ter se svobodno odpovedati površinskim stvarem, da bi tako bili bližje revnim in slabotnim. Papež je zbrane še posvaril pred cerkvenim karierizmom.