Papež: Prizadevati si za svet brez jedrskega orožja

VATIKAN (torek, 28. marec 2017, RV) – Sveti oče je poslal sporočilo udeležencem konference ZN za pogajanja o pravno zavezujočem instrumentu o prepovedi jedrskega orožja, ki vodi do njegove popolne ukinitve. Na zasedanju, ki je potekalo od 27. do 31. marca 2017 v New Yorku, je sporočilo prebral Antonio Camilleri, podtajnik za odnose z državami.

Prizadevati si za svet brez jedrskega orožja
»Prizadevati si moramo za svet brez jedrskega orožja ter v celoti uveljaviti Sporazum o razoroževanju,« zapiše papež Frančišek in spomni na svoj govor pred Generalno skupščino ZN, 25. septembra 2015. Takrat je poudaril, da preambula in prvi člen Listine Združenih narodov pokažeta, kateri so temelji mednarodne pravne zgradbe: mir, mirno reševanje sporov in razvijanje prijateljskih odnosov med narodi. »Etika in pravo, ki sta osnovani na grožnji medsebojnega uničenja, posledično pa vsega človeštva, nasprotujeta samemu duhu Združenih narodov.«

Vlagati v bolj pomembne prioritete
Če upoštevamo glavne grožnje miru in varnosti v tem 21. stoletju, pri čemer papež omeni terorizem, informacijsko varnost, okoljstvene problematike, revščino, se pojavi nemalo dvomov v zvezi z neprimernostjo jedrskega zastraševanja kot učinkovitega načina za te izzive. Zaskrbljenost postane še večja, ko pomislimo na katastrofalne humanitarne in okoljske posledice, ki izvirajo iz katere koli jedrske naprave. Podobna zaskrbljenost se pojavi pred metanjem virov za vojaške cilje, ki bi se lahko uporabili za »pomembnejše prioritete«, kot so pospeševanje miru in celostnega človeškega razvoja, boj proti revščini in izvajanje Agende 2030 za trajnostni razvoj. Vprašati se je tudi treba, koliko je možno ravnovesje, ki sloni na strahu, v kolikor teži k večanju strahu in spodkopavanju odnosov zaupanja med narodi.

Na čem graditi mir
Po papeževem prepričanju pa mir in mednarodna stabilnost ne morata biti utemeljena na lažnem občutku varnosti, na grožnji medsebojnega uničenja, na enostavnem vzdrževanju ravnovesja moči. »Mir mora biti zgrajen na pravičnosti, celostnem človeškem razvoju, spoštovanju temeljnih človekovih pravic, varovanju okolja, soudeležbi vseh v javnem življenju, zaupanju med narodi, pospeševanju mirovnih institucij, dostopu do izobraževanja in zdravja, dialogu in solidarnosti.« Zato je treba iti čez jedrsko zastraševanje: mednarodna skupnost je poklicana sprejeti dolgoročne strategije za pospeševanje miru in stabilnosti ter se izogniti kratkotrajnm pristopom k problemom narodne in mednarodne varnosti.

Premisliti o etiki miru in varnosti
V tem kontekstu postane končni cilj popolne odstranitve jedrskega orožja bodisi izziv bodisi moralni in humanitarni imperativ, nadaljuje papež. Konkreten pristop bi moral pospeševati premislek o »etiki miru in multilateralne kooperativne varnosti«, ki gre onkraj strahu in izoliranja, ki danes prevladata v mnogih razpravah. Skupna usoda človeštva zahteva, da se z realizmom okrepi dialog ter se zgradijo in utrdijo mehanizmi zaupanja in kooperacije, zmožni ustvariti pogoje za svet brez jedrskega orožja.

Delovati skupaj za skupno dobro
»Naraščanje medsebojne odvisnosti in globalizacija pomenita, da kakršen koli odgovor bomo dali na grožnjo jedrskega orožja, bo ta moral biti kolektiven in osredotočen, osnovan na vzajemnem zaupanju,« poudari Frančišek. Zaupanje pa se lahko gradi samo preko dialoga, ki je iskreno naravnan na skupno dobro in ne na zaščito nejasnih ali samosvojih interesov. Dialog pa mora vključevati vse: jedrske države, države brez jedrskega orožja, vojaški sektor, zasebni sektor, verske skupnosti, civilne družbe, mednarodne organizacije. Pri tem je pomembno izogibanje tistim oblikam medsebojnega obtoževanja in polarizacije, ki zavirajo dialog, namesto da bi ga spodbujale. »Človeštvo je zmožno skupaj delati za izgradnjo našega skupnega doma. Imamo svobodo, razumnost in sposobnost voditi in usmerjati tehnologijo, kakor tudi omejevati našo moč, ter vse to postaviti v služenje druge vrste napredka: bolj človeškega, bolj socialnega in bolj celostnega,« izpostavi papež Frančišek.