Papež med opoldanskim nagovorom: Sprejeti luč sveta. Spremeniti svoje drže in dejanja

VATIKAN (nedelja, 26. marec 2017, RV) – Trg svetega Petra so tudi danes opoldne napolnili mnogi verniki in ljudje dobre volje, da bi s svetim očetom molili Angelovo češčenje. Papež je z okna apostolske palače vse zbrane blagoslovil, v nagovoru pa spodbudil k spremembi miselnosti in dejanj, ki izvira iz krsta. Kot je dejal, zakrament krsta zahteva neomajno in odločno izbiro, da živimo kakor otroci luči in hodimo v luči.

Tudi mi smo slepi. Potrebujemo novo luč
V središču evangelija za današnjo četrto postno nedeljo je prizor o Jezusu in sleporojenem (glej Jn 9,1-41). Kristus mu povrne vid in ta čudež naredi z neke vrste simboličnim obredom. S slino naredi blato in mu pomaže oči. Zatem mu naroči, naj gre in se umije v vodnjaku Síloe. Ta gre, se umije in spregleda. S tem čudežem se nam Jezus pokaže kot »luč sveta«. »Sleporojeni predstavlja vsakega od nas, ki smo bili ustvarjeni, da bi poznali Boga, a smo zaradi greha kakor slepi. Vsi potrebujemo novo luč, luč vere, ki nam jo je dal Jezus,« je zatrdil papež. S tem, ko sleporojeni dobi vid, se odpre za Kristusovo skrivnost. »Veruješ v Sina človekovega?« ga vpraša Jezus. In odgovori mu: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?« Jezus mu pravi: »Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.« »Verujem, Gospod,« odgovori mož in se pred Jezusom pokloni do tal.

Jezus je luč sveta. Poklicani smo biti otroci luči
Sveti oče je dejal, da nas ta evangeljski prizor usmerja k premisleku o naši veri v Kristusa, Božjega Sina. Obenem se navezuje tudi na krst, ki je prvi zakrament vere: zakrament, po katerem smo preko ponovnega rojstva iz vode in Svetega Duha »prišli na svetlo«. Kakor se je to zgodilo sleporojenemu, ki so se mu odprle oči, potem ko si jih je umil v vodi vodnjaka Síloe. Podoba sleporojenega in zatem ozdravljenega predstavlja nas, kadar se ne zavedamo, da je Jezus »luč sveta«, kadar gledamo drugam, kadar se raje zanašamo na male luči, kadar tavamo v temi. To, da sleporojeni nima imena, nam pomaga, da v njegovi zgodbi vidimo svoj obraz in svoje ime. »Tudi mi smo bili 'razsvetljeni' s Kristusom pri krstu in smo torej poklicani, da se obnašamo kot otroci luči,« je poudaril Frančišek. Obnašati se kakor otroci luči pa zahteva »spremembo miselnosti, sposobnost presojati ljudi in stvari v skladu z novo vrednostno lestvico, ki prihaja od Boga«. »Zakrament krsta namreč zahteva neomajno in odločno izbiro, da živimo kakor otroci luči in hodimo v luči,« je dejal papež.

Zapustiti lažne luči predsodkov, ocenjevanja, obsojanja
In kaj pomeni »imeti resnično luč«, »hoditi v luči«? Pomeni predvsem »zapustiti lažne luči«, hladne in površinske luči predsodkov do drugih, kajti predsodek izkrivlja realnost in nas obteži z odporom do tistih, ki jih neusmiljeno ocenjujemo in nepreklicno obsojamo. Še ena lažna luč, ker je zavajajoča in dvoumna, je »osebni interes«. Če ljudi in stvari ocenjujemo na osnovi kriterija, ki je nam koristen in nam všeč, v odnose in situacije ne vnašamo resnice. Če hodimo po poti, kjer iščemo samo osebni interes, hodimo v mraku.

Sprejeti luč vere in odkriti dar krsta
Ob koncu nagovora je papež Frančišek namenil prošnjo še Materi Mariji: »Sveta Devica, ki je prva sprejela Jezusa, luč sveta, naj nam izprosi milost, da v tem postnem času ponovno sprejmemo luč vere ter tako odkrijemo neprecenljivi dar krsta. To novo razsvetljenje naj spremeni naše drže in dejanja, da bomo tudi mi, začenši pri svojem uboštvu, prinašalci žarka Kristusove luči.«

Papež spomnil na beatifikacijo 115 španskih mučencev
Po opoldanski molitvi Angelovo češčenje je papež Frančišek še spomnil na včerajšnjo beatifikacijo 115 mučencev španske državljanske vojne, med katerimi je tudi duhovnik José Álvarez Benavides y de la Torre. »Ti duhovniki, redovniki in laiki so bili junaški pričevalci Kristusa in njegovega evangelija miru in bratske sprave. Njihov zgled in njihova priprošnja naj podpirata prizadevanje Cerkve v izgrajevanju civilizacije ljubezni,« je zatrdil.

Sveto mašo z razglasitvijo blaženih mučencev je v mestu Almería na jugu Španije daroval prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov kardinal Angelo Amato.

Frančišek hvaležen za topel sprejem Milančanov
Ob koncu pozdravov je papež Frančišek omenil tudi svoj včerajšnji pastoralni obisk Milana. Zahvalil se je kardinalu nadškofu in vsem prebivalcem Milana za topel sprejem: »Zares, zares sem se čutil kot dama! In to z vsemi, verniki in nevernimi,« je povedal. »Zelo sem vam hvaležen, dragi Milančani,« pri čemer je dodal, da je res, kar pravijo: »V Milanu si sprejet s srcem na dlani!«