V Vatikanu srečanje papeža Frančiška z evropskimi voditelji

VATIKAN (petek, 24. marec 2017, RV) – Danes ob 18. uri bo papež Frančišek v apostolski palači sprejel v avdienco 27 predsednikov držav in vlad Evropske unije, ki so prišli v Rim na slovesnosti ob 60. obletnici podpisa Rimske pogodbe. Med njimi bodo tudi predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean Claude Junker. Zbrane bosta najprej nagovorila italijanski premier Paolo Gentiloni in predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani. Sledil bo govor papeža Frančiška.

O pomenu obletnice je za Radio Vatikan spregovorila Maria Romana De Gasperi, hči Alcida De Gasperija, enega od očetov evropskega združevanja. »Upanje je, da bodo tudi mladi poslušali besede voditeljev, ki so se zbrali skupaj v Italiji. Ne samo zato, da bi se spominjali, ampak predvsem zato, da bi naredili načrte za Evropo, ki v tem trenutku hodi zelo počasi in z bolj malo upanja,« je dejala. Prepričana je, da je pomembno dati nov zagon, novo prihodnost, ki bo pomembna, resna in konstruktivna, da ne bodo ostajale samo besede.

Po drugi svetovni vojni je Alcide De Gasperi skupaj s Schumanom in Adenauerjem postavil temelje Evrope. Tri različne osebe, ki so pripadale različnim kulturam in narodom, so našle skupno pot za dobro evropskih narodov. Kot je zatrdila De Gasperijeva, so evropske države prišle iz popolnega uničenja. Morda jih je ravno to privedlo do tega, da so rekli, da tako ne morejo več naprej. »Srečanje teh treh mož je slonelo predvsem na njihovi krščanski veri. Bilo so to trije kristjani, ki jih je v tistem trenutku uporabila Previdnost.«

De Gasperijeva je povedala, da mlade danes politika ne priteguje, ker »jim nismo zmožni dati varnosti in upanja v to Evropsko unijo«. Začetna želja treh »evropskih mož« je po njenih besedah bila, da bi oblikovali eno evropsko politiko, ne samo na področju ekonomije. In do tega danes še nismo prispeli.

Na vprašanje, kakšen prispevek lahko »neevropski« papež ponudi evropski politiki, je odgovorila: »Mislim, da vedrino svoje vere. Mnogim lahko pomaga bolje razumeti, da ni dovolj samo sprejeti neke ekonomske zakone, da bi bili združeni, še manj, da bi se imeli radi. Mislim, da v osnovi zakonov o enotni politiki mora biti ljubezen do drugega, ljubezen neke države do kulture druge.« Ekonomske dinamike ne zadostujejo, da bi vzpostavili unijo. So kompromisi, ki so lahko pozitivni, a niso zadostni za združenost. »Treba je imeti tudi skupno upanje,« je še dejala De Gasperijeva.