Oddelek za migrante in begunce pod vodstvom svetega očeta

VATIKAN (sreda, 22. marec 2017, RV) – Eden izmed štirih oddelkov Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju se ukvarja z vprašanji, ki zadevajo begunce in migrante. V veliki meri nadaljuje delo, ki ga je predhodno opravljal papeški svet. Vendar pa je novost, da je oddelek po statutu ad tempus pod vodstvom svetega očeta. Zakaj ta nenavadna odredba, v članku za vatikanski časopis L'Osservatore Romano pojasnjujeta podtajnika dikasterija p. Fabio Baggio in p. Michael Czerny.

Čeprav papež Frančišek odločitve uradno ni razložil, jo je mogoče pravilno interpretirati v luči njegovega pontifikata. Dejanja, ko je na primer skrb za brezdomce v bližini Trga sv. Petra, kažejo, kako razume svojo vlogo rimskega škofa. Z neposrednim sodelovanjem pri delu oddelka za migrante in begunce, pa papež vesoljne Cerkve lahko opravlja svoje praktično in pastoralno poslanstvo tudi v svetovnem merilu.

Drama migrantov in beguncev je sramota
Ta odločitev obenem razodeva njegovo skrb glede splošne situacije v svetu. Kot pastir katoliške Cerkve se sooča z vsemi ključnimi vprašanji, ki imajo za človeška bitja ogromne posledice: od podnebnih sprememb, okoljske degradacije, do škartiranja v moderni družbi. Največjo pozornost namenja ravno pojavu migracij. Ko je junija 2013 videl dramo migrantov in beguncev na Lampedusi, je bila prva beseda, ki mu je prišla na misel, »sramota«. Vemo tudi, da je za svetega očeta temelj nenehne rasti Cerkve v identificiranju Kristusa z ubogimi in odrinjenimi, o čemer beremo v 25. poglavju Matejevega evangelija. Da bi razumeli, kako mora Cerkev delovati v svetu, je potrebno izhajati iz ubogih, dejavne ljubezni in pravičnosti.

Oddelek za migrante in begunce zagotavlja orodje, kako biti poleg oseb
Oddelek za migrante in begunce Cerkvi zagotavlja pomembno praktično orodje, kako biti poleg oseb, ki so bile Jezusu najbolj pri srcu. Je konkreten izraz temeljnega vidika cerkvenega poslanstva, ki je spremljati Božje ljudstvo v njegovi radosti in upanju, žalosti in bridkosti. Poglavitna naloga oddelka je na lokalni, regionalni in svetovni ravni podpirati Cerkev, ko spremlja osebe, ki so na tak ali drugačen način prisiljene zbežati zaradi preganjanja, revščine, nasilja, naravnih nesreč ali podnebnih sprememb. In sicer v štirih fazah: spremljanju odhajajočih; podpiranju tistih, ki so na poti; pomoči pri sprejemanju in integraciji novih prispelih; ter spremljanju pri vračanju domov.

V središču je človeško bitje, ustvarjeno z neodtujljivim dostojanstvom
Izhodišče dela je Jezusov klic. Oddelek za migrante in begunce želi tako ponuditi prepričljivo pričevanje in učinkovito delovanje v prid vseh, ki so prisiljeni bežati. Migranti se s težavami srečujejo tako v izvornih, prehodnih kot ciljnih državah. Oddelek teži k svetu, v katerem bo migracija izbira, kjer bo imel vsakdo v svoji državi možnost dostojanstvenega življenja, v skladu z Gospodovim načrtom za človeštvo. V središču tega je človeško bitje, ki ga je Bog ustvaril z neodtujljivim dostojanstvom. Osebe morajo biti svobodne, da ostanejo; svobodne, da odidejo; svobodne, da se ustalijo; svobodne, da se vrnejo. Družba bi morala spoštovati in integrirati razlike, podpirati pravice in dostojanstvo vsakogar ter se tako sama obogatiti z raznolikostjo.

Oddelek o svojem delu poroča neposredno državnemu tajništvu
Oddelek za migrante in begunce pomaga dojemati Cerkev kot mater in dom vseh. V polnem spoštovanju načela subsidiarnosti ji pomaga s pravočasnim in učinkovitim odgovarjanjem na mnoge izzive, ki jih zastavlja sedanji pojav migracij. To delo navsezadnje zaobjema tudi zagotavljanje zanesljivih informacij, strokovno svetovanje, teološko premišljevanje v luči družbenega nauka Cerkve in oblikovanje pastoralnih smernic ter podpornih strategij.

Poleg programov, posvečenih migrantom in beguncem, je oddelek odgovoren še za vprašanja, povezana s trgovino z ljudmi. Kot navaja članek, o svojem delu poroča redno in neposredno vatikanskemu državnemu tajništvu, v skladu s papeževimi navodili. V kontekstu sodelovanja z dikasterijem in celotno rimsko kurijo, izstopa predvsem sodelovanje s Papeško akademijo za družbene znanosti. Pri opravljanju poslanstva so njegovi poglavitni partnerji tudi škofovske konference in diplomatske misije Svetega sedeža. Na čelo oddelka pa je papež Frančišek s 1. januarjem 2017 postavil podtajnika Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, ki sta tudi avtorja članka, p. Fabia Baggia in p. Michaela Czernyja.